SI / EN

Zeleni dogovor za Evropo in Mehanizem EU za pravično tranzicijo


Evropska komisija je objavila Zeleni dogovor za Evropo, v katerem je predstavila podnebne in okoljske izzive, ki se jih bo lotila v svojem mandatu. Novo izvoljena predsednica komisije je dogovor opisala kot novo strategijo za rast, ki bo pripomogla k zmanjšanju emisij in ustvarjanju novih delovnih mest in k preoblikovanju EU v pravično in napredno družbo s sodobnim in konkurenčnim gospodarstvom, temelječim na učinkoviti rabi virov. 

Povečanje podnebnih ambicij Evropske unije med letoma 2030 in 2050

V ta namen se bo lotila obsežnih sprememb politike na energetskem, industrijskem, transportnem, gradbenem, prehrambenem področju in področju ohranjanja naravne in biotske raznovrstnosti. Do poletja 2020 naj bi Komisija predstavila Evropski podnebni zakon, s katerim bo določila jasen načrt za dosega podnebne nevtralnosti do leta 2050. Poleg tega bo predstavila predloge za spremembo načrta za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in sicer tako, da bo predlagano bolj ambiciozno zmanjšanje emisij, kot je bilo do sedaj določeno (predlagani cilj bo zmanjšanje emisij za 50 % oziroma 55 % glede na emisije iz leta 1990).

Zanesljiva oskrba s čisto in dostopno energijo

Na področju oskrbe z energijo si bo Komisija prizadevala, da bo EU zanesljivo oskrbovana s čisto in dostopno energijo. Proizvodnja in poraba energije v gospodarstvu namreč prispevata kar 75 % vseh izpustov toplogrednih plinov v EU, zato bo v prvi vrsti spodbujana proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije in njena učinkovita raba.
Poudarek bo dan tudi odpravi energetske revščine in izgradnji pametnih omrežij.

Vključevanje industrije v čisto in krožno gospodarstvo

V podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo se bo vključilo celotno industrijo, predvsem energetsko intenzivno (npr. jeklarsko, kemično in cementno) in tisto, ki pri svojem delovanju uporablja veliko naravnih virov (tekstilna, gradbena, elektronska in plastična). Takšna gospodarska tranzicija predstavlja tudi priložnost za širitev trajnostne in delovno intenzivne industrije, zato bo Komisija do marca 2020 sprejela Industrijsko strategijo EU, s katero bo tranzicijo industrije spodbujala.

Gradnja in obnova z učinkovito rabo virov in energije

Na področju gradbeništva bo spodbujanja gradnja in obnova objektov na energetsko učinkovit in trajnostni način. Pri sami gradnji se namreč porablja veliko energije in mineralnih virov, stavbe pa porabijo 40 % vse proizvedene energije.

Pospeševanje prehoda v trajnostno in pametno mobilnost

Na področju prometa, ki prispeva 25 % evropskih toplogrednih emisij, bo spodbujana avtomatizirana in povezana multimodalna mobilnost, ki lahko zmanjša prometne zamaške in onesnaževanje, predvsem v urbanih predelih. Prav tako bo spodbujana proizvodnja trajnostnih alternativnih goriv za promet.

Poštena, zdrava in ekološko prijazna hrana; ohranjanje in obnova ekosistemov in biotske raznovrstnosti; ničelno onesnaževanje za okolje brez strupov

Na kmetijskem področju bo prvenstveno še naprej spodbujana proizvodnja varne, hranljive in visoko kvalitetne hrane, pri proizvodnji katere se bo omejevala uporaba pesticidov, gnojil in antibiotikov. Hkrati se bo omejevalo onesnaževanje okolja, zato da se ohranijo obstoječi ekosistemi in biotska raznovrstnost. Do letošnje pomladi bo Komisija predstavila tudi strategijo Od vil do vilic, s katero bo odprla razpravo o vseh delih prehranske verige, in tako tlakovala pot k bolj trajnostni prehranski politiki.

Ozelenitev finančnih načrtov in investicij 

Ocenjuje se, da bo za dosego teh ciljev potrebno do leta 2030 investirati 260 milijard evrov na leto, kar je približno 1,5 % evropskega BDP. Komisija bo zato predlagala, da se za financiranje podnebnih aktivnosti nameni 25 % evropskega proračuna za naslednjo finančno perspektivo. 

Zagotavljanje pravične tranzicije
 
Za financiranje tranzicije v premogovnih in ogljično intenzivnih regijah, ki so zaradi prehoda na ogljično nevtralna gospodarstva najbolj prizadeta (kot npr. Zasavje) ali pa še bodo, bo vzpostavljen Mehanizem za pravično tranzicijo v vrednosti 100 milijard evrov. Slednji bo delno financiran iz Sklada za pravično tranzicijo, ki bo del evropske kohezijske politike in bo služil kot finančni vzvod sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. 

Sredstva bodo lahko uporabljena za podporo prestrukturiranju premogovnih regij in nadaljnjo uporabo premogovnih območij, in sicer s prekvalifikacijo in preusposabljanjem delavcev, prestrukturiranjem gospodarstva v smeri izrabe priložnosti sektorja obnovljivih virov energije, z dekarbonizacijo industrije, transporta in energetskih sistemov. Sredstva se bodo lahko uporabila tudi za razvoj rekreacijskih centrov, muzejev ter znanstveno raziskovalnih ustanov in drugih centrov, ki bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju industrijske dediščine teh regij.  Del financiranja zelene tranzicije bo moral financirati tudi zasebni sektor, kateremu bodo za to namenjena povratna in nepovratna sredstva iz evropskega proračuna.

Tehnična pomoč Šaleško-Savinjski in Zasavski pilotni regiji

Zeleni dogovor dogovor lahko tako predstavlja smernice za tehnično pomoč Evropske komisije, ki jo bo v prihodnjem letu nudila Šaleško-Savinjski in Zasavski pilotni regiji, in temelj za nadaljnje prestrukturiranje Zasavja. 


Vir: Zeleni dogovor za EvropoPodpora EU premogovnim regijam





Ostale novice

Zasavje

Zasavska regija leži v osrčju Slovenije, ob srednjem toku reke Save in je obkrožena s številnimi vrhovi, ki jim kraljuje "zasavski Triglav" – Kum. Sestavljajo jo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi.