Voditelji držav članic Evropske unije so 21. 7. 2020 potrdili večletni finančni okvir EU za obdobje 2021 – 2027, vreden 1074 milijard evrov, ter nov instrument za okrevanje (izredne in začasne narave), NextGenerationEU, vreden 750 milijard evrov, od tega bo 390 milijard evrov namenjenih za nepovratna sredstva ter 360 milijard evrov za posojila.
Gre za indikativne, neuradne izračune, ki bodo odstopali od uradnih izračunov, ko bodo pripravljeni s strani Evropske komisije.
Preberite več >>>
KAJ TO POMENI ZA ZASAVJE?
Evropska komisija je decembra 2017 predstavila Platformo za premogovne regije v prehodu. Platforma je ključni del pobude za premogovne in ogljično-intenzivne regije v prehodu. Platforma je zasnovana tako, da državam članicam in regijam pomaga pri izzivih ohranjanja rasti in delovnih mest v prizadetih skupnostih. Namen platforme je olajšati razvoj projektov in dolgoročnih strategij v premogovno intenzivnih regijah.
Zasavski in Savinjsko - Šaleški regiji je Evropska komisija v okviru pobude Platforme za premogovne regije v tranziciji priznala status pilotne regije.
V naslednji finančni perspektivi EU (2021 – 2027) je predvidena tudi ustanovitev evropskega sklada, ki bo namenjen podpori premogovnim regijam iz zgoraj omenjene pobude, kar je razvidno iz grafa – na podlagi finančnega razreza instrumenta za okrevanje je v Skladu za pravični prehod predvidenih 10 milijard evrov nepovratnih sredstev, od tega za Slovenijo 130 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Zakaj je Zasavje uvrščeno med pilotne regije?
Zasavska regija se sooča z izzivom nedokončanega prehoda. Zaprtje rudniških objektov je sicer res že v zaključni fazi, vendar območje ostaja ekonomsko in socialno manj razvito. Sooča se namreč z veliko brezposelnostjo, odhodom mladih, gospodarsko pa se le stežka razvija. Od leta 1995 je bilo izgubljenih 5000 delovnih mest, bruto domači proizvod pa danes dosega le 53 % nacionalne ravni. Obstoječi ukrepi, sprejeti z Zakonom o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije iz leta 2005, niso zagotovili zadostnega regionalnega gospodarskega okrevanja.
O ozadju Sklada EU za pravični prehod
Evropska komisija je maja 2018 sprejela predlog finančnega okvira za obdobje 2021 – 2027. Eden glavnih ciljev, ki bodo v tem obdobju gnali naložbe EU, je »bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo,« s katerim se bo izvajal Pariški sporazum.
V skladu s ciljem, da se do leta 2050 na učinkovit in pravičen način doseže podnebna nevtralnost EU, je bil predlagan Mehanizem za pravičen prehod, v sklopu katerega deluje Sklad za pravični prehod.
Le-ta je osredotočen na gospodarsko diverzifikacijo območij, ki bodo zaradi podnebnega prehoda najbolj prizadeti ter prekvalifikacijo in dejavno vključevanje tamkajšnjih delavcev in iskalcev zaposlitve. Sklad je ključno orodje za podporo območje, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel, in za preprečevanje regionalnih razlik.
Uredba o ustanovitvi Sklada za pravični razvoj >>>
Priprava nacionalne strategije in načrtov za postopno opuščanje premoga v slovenskih premogovnih regijah (Zasavski in Savinjsko – Šaleški)
Evropska komisija analizira stanje v regijah (tudi v Zasavski) in predlaga ukrepe, ki se bodo financirali iz evropskega Sklada za pravični prehod, iz katerega naj bi bilo za obe slovenski regiji namenjenih več kot 130 milijonov nepovratnih sredstev.
Do te podpore bodo upravičeni projekti, ki bodo navedeni v območnih načrtih za pravični prehod, za izdelavo katerih bo območjem tehnično podporo nudila Evropska komisija.
Zunanji izvajalec v sodelovanju z RRA Zasavje in drugimi deležniki v regiji izdeluje načrt, ki bo med drugim vseboval strategijo za nadaljnje prestrukturiranje Zasavske regije in akcijski načrt, v katerem bodo navedeni najpomembnejši projekti, ki bodo imeli pozitivne učinke na prestrukturiranje Zasavske regije.
Načrt za pravičen prehod bo podlaga za črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod.
Predstavitev projekta priprave nacionalne strategije >>>
Načrt bo po predvidevanjih izdelan že do konca marca 2021, tako da bo Slovenija ena od prvih držav Evropske unije, ki bodo imele izdelan načrt za pravičen prehod premogovnih regij. S tem pa tudi ena prvih, ki bo v naslednji finančni perspektivi izpolnjevala pogoje za črpanje sredstev sklada in ostale podpore za evropske premogovne regije.
Premogovne regije v tranziciji >>>
Skladno za navedenim bo RRA Zasavje v sodelovanju z deležniki iz regije posodobila strateški del Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2021-27, ki ga je Razvojni svet regije sprejel decembra lani (predlog strateškega dela RRP 2021-27 je na voljo TUKAJ).
Strateški del RRP 2021-27 se navezuje na Strateška izhodišča razvoja Kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki opredeljuje ključne razvojne prioritete, cilje in ukrepe razvoja kohezijske regije v naslednji finančni perspektivi (več o strateških izhodiščih KRVS TUKAJ).
Gre za indikativne, neuradne izračune, ki bodo odstopali od uradnih izračunov, ko bodo pripravljeni s strani Evropske komisije.
Preberite več >>>
KAJ TO POMENI ZA ZASAVJE?
Evropska komisija je decembra 2017 predstavila Platformo za premogovne regije v prehodu. Platforma je ključni del pobude za premogovne in ogljično-intenzivne regije v prehodu. Platforma je zasnovana tako, da državam članicam in regijam pomaga pri izzivih ohranjanja rasti in delovnih mest v prizadetih skupnostih. Namen platforme je olajšati razvoj projektov in dolgoročnih strategij v premogovno intenzivnih regijah.
Zasavski in Savinjsko - Šaleški regiji je Evropska komisija v okviru pobude Platforme za premogovne regije v tranziciji priznala status pilotne regije.
V naslednji finančni perspektivi EU (2021 – 2027) je predvidena tudi ustanovitev evropskega sklada, ki bo namenjen podpori premogovnim regijam iz zgoraj omenjene pobude, kar je razvidno iz grafa – na podlagi finančnega razreza instrumenta za okrevanje je v Skladu za pravični prehod predvidenih 10 milijard evrov nepovratnih sredstev, od tega za Slovenijo 130 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Zakaj je Zasavje uvrščeno med pilotne regije?
Zasavska regija se sooča z izzivom nedokončanega prehoda. Zaprtje rudniških objektov je sicer res že v zaključni fazi, vendar območje ostaja ekonomsko in socialno manj razvito. Sooča se namreč z veliko brezposelnostjo, odhodom mladih, gospodarsko pa se le stežka razvija. Od leta 1995 je bilo izgubljenih 5000 delovnih mest, bruto domači proizvod pa danes dosega le 53 % nacionalne ravni. Obstoječi ukrepi, sprejeti z Zakonom o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije iz leta 2005, niso zagotovili zadostnega regionalnega gospodarskega okrevanja.
O ozadju Sklada EU za pravični prehod
Evropska komisija je maja 2018 sprejela predlog finančnega okvira za obdobje 2021 – 2027. Eden glavnih ciljev, ki bodo v tem obdobju gnali naložbe EU, je »bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo,« s katerim se bo izvajal Pariški sporazum.
V skladu s ciljem, da se do leta 2050 na učinkovit in pravičen način doseže podnebna nevtralnost EU, je bil predlagan Mehanizem za pravičen prehod, v sklopu katerega deluje Sklad za pravični prehod.
Le-ta je osredotočen na gospodarsko diverzifikacijo območij, ki bodo zaradi podnebnega prehoda najbolj prizadeti ter prekvalifikacijo in dejavno vključevanje tamkajšnjih delavcev in iskalcev zaposlitve. Sklad je ključno orodje za podporo območje, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel, in za preprečevanje regionalnih razlik.
Uredba o ustanovitvi Sklada za pravični razvoj >>>
Priprava nacionalne strategije in načrtov za postopno opuščanje premoga v slovenskih premogovnih regijah (Zasavski in Savinjsko – Šaleški)
Evropska komisija analizira stanje v regijah (tudi v Zasavski) in predlaga ukrepe, ki se bodo financirali iz evropskega Sklada za pravični prehod, iz katerega naj bi bilo za obe slovenski regiji namenjenih več kot 130 milijonov nepovratnih sredstev.
Do te podpore bodo upravičeni projekti, ki bodo navedeni v območnih načrtih za pravični prehod, za izdelavo katerih bo območjem tehnično podporo nudila Evropska komisija.
Zunanji izvajalec v sodelovanju z RRA Zasavje in drugimi deležniki v regiji izdeluje načrt, ki bo med drugim vseboval strategijo za nadaljnje prestrukturiranje Zasavske regije in akcijski načrt, v katerem bodo navedeni najpomembnejši projekti, ki bodo imeli pozitivne učinke na prestrukturiranje Zasavske regije.
Načrt za pravičen prehod bo podlaga za črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod.
Predstavitev projekta priprave nacionalne strategije >>>
Načrt bo po predvidevanjih izdelan že do konca marca 2021, tako da bo Slovenija ena od prvih držav Evropske unije, ki bodo imele izdelan načrt za pravičen prehod premogovnih regij. S tem pa tudi ena prvih, ki bo v naslednji finančni perspektivi izpolnjevala pogoje za črpanje sredstev sklada in ostale podpore za evropske premogovne regije.
Premogovne regije v tranziciji >>>
Skladno za navedenim bo RRA Zasavje v sodelovanju z deležniki iz regije posodobila strateški del Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2021-27, ki ga je Razvojni svet regije sprejel decembra lani (predlog strateškega dela RRP 2021-27 je na voljo TUKAJ).
Strateški del RRP 2021-27 se navezuje na Strateška izhodišča razvoja Kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki opredeljuje ključne razvojne prioritete, cilje in ukrepe razvoja kohezijske regije v naslednji finančni perspektivi (več o strateških izhodiščih KRVS TUKAJ).
