Zasavju je v okviru Sklada za pravični prehod na voljo 74,91 milijona evrov evropskih sredstev. Do 15. oktobra 2026 je bilo z javnimi razpisi in neposrednimi potrditvami operacij aktiviranih že 71,18 milijona evrov oziroma 95 odstotkov razpoložljivih sredstev, za projekte in operacije je bilo odobrenih 43,67 milijona evrov, upravičencem pa izplačanih 35,50 milijona evrov.

Eden pomembnih ciljev pravičnega prehoda je tudi ustvarjanje novih in kakovostnih delovnih mest. V okviru že načrtovanih ukrepov je za Zasavje predvidenih najmanj 114 novih zaposlitev, večina v podjetjih, ki bodo izvedla nove proizvodne in razvojne naložbe. Posebej se pričakuje tudi rast števila raziskovalnih delovnih mest, predvsem v povezavi z novimi raziskovalnimi in tehnološkimi zmogljivostmi v regiji.

V Trbovljah se nadaljuje komunalno opremljanje OIC Lakonca, ene največjih infrastrukturnih naložb pravičnega prehoda v regiji. Projekt je vreden 9,82 milijona evrov, iz SPP pa je zanj odobrenih 7,96 milijona evrov. Na istem območju že poteka tudi prva faza gradnje Mesta Akrobatov, ambicioznega tehnološko-podjetniškega kompleksa podjetja Dewesoft in širšega zasavskega inovacijskega okolja. Dolgoročno je načrtovanih 14 modulov, približno 110.000 m² površin in 10 hektarjev zelenih površin.

V Zagorju ob Savi je zaključena Ekonomsko-poslovna cona Kisovec II, kjer je bila urejena prometna in komunalna infrastruktura za razvoj gospodarskih dejavnosti. Investicija je vredna 1,72 milijona evrov, iz SPP pa je bilo odobrenih 1,275 milijona evrov. Cona je danes 100-odstotno zasedena in v polnem delovanju, kar kaže na dejansko potrebo podjetij po novih poslovnih površinah.

Zaključena je tudi Poslovna cona Rudnik Hrastnik, vredna približno 1,56 milijona evrov. Z revitalizacijo nekdanjega rudniškega območja je nastala nova poslovna infrastruktura, namenjena razvoju podjetniških dejavnosti in novim investicijam. Tako Kisovec kot Rudnik Hrastnik kažeta, kako lahko nekdanja industrijska in rudarska območja dobijo novo gospodarsko funkcijo.

V Kisovcu deluje Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije – Center DUBT, ena največjih raziskovalno-razvojnih naložb pravičnega prehoda v Zasavju. Vrednost projekta znaša 32,10 milijona evrov, konec avgusta pa je uporabno dovoljenje postalo pravnomočno, zato center prehaja v redno raziskovalno, razvojno in demonstracijsko delovanje.

Njegova posebnost je povezovanje laboratorijskega razvoja z industrijsko uporabo. Center vključuje specializirana okolja za razvoj in testiranje baterij ter demonstracijo vodikovih in CO₂ tehnologij, hkrati pa je namenjen tudi izobraževanju, usposabljanju in prekvalifikacijam.

Center že ustvarja tudi nova delovna mesta. Na dan 30. junija 2026 je bilo realiziranih 19 zaposlitev, od tega 10 raziskovalnih in 9 tehničnih. Center krepi tudi povezovanje z mednarodnim industrijskim okoljem, pri čemer so že potekali pogovori in srečanja s podjetji, kot sta Rimac Energy in Honda, ter drugimi tehnološkimi in industrijskimi partnerji. DUBT tako ne prinaša le raziskovalne infrastrukture, temveč Zasavje vse bolj povezuje tudi z mednarodnimi razvojnimi in industrijskimi mrežami.

Sončni elektrarni Prapretno 2 in 3 z baterijskim hranilnikom sta bili slovesno odprti 22. septembra 2026. Skupaj s Prapretnim 1 energetski kompleks obsega več kot 17.946 sončnih modulov, ima skupno moč 9,8 MW in predstavlja največjo delujočo sončno elektrarno v Sloveniji.

Pomemben del projekta je tudi baterijski hranilnik moči 7 MW in kapacitete 14 MWh, ki omogoča shranjevanje energije in bolj prilagodljivo vključevanje sončne elektrarne v elektroenergetski sistem. Poseben pomen ima sama lokacija: nekdanje degradirano območje, povezano s premogovništvom in termoenergetiko, danes postaja ena najvidnejših slovenskih lokacij za obnovljive vire energije.

Projekt ima tudi neposredno korist za lokalno okolje. HSE se je z občinama Hrastnik in Trbovlje dogovoril, da jima bo prodal 10 odstotkov letno proizvedene električne energije iz novih sončnih elektrarn po lastni oziroma proizvodni ceni, s čimer lahko občini del svojih javnih ustanov oskrbujeta pod ugodnejšimi pogoji.

Na Prapretnem je zaživela tudi 1,7 kilometra dolga Sončna učna pešpot, ki skozi šest vsebinskih točk obiskovalcem približuje zgodovino prostora, obnovljive vire energije, delovanje sončne elektrarne in baterijskega hranilnika ter sobivanje energetike z naravo in lokalno skupnostjo.

 

V Hrastniku je nekdanja rudniška kompresorska postaja dobila novo življenje kot Podjetniški inkubator Kompreshaus. Investicija je vredna 1,41 milijona evrov, objekt pa je že v uporabi. V njem so sodobni prostori za podjetnike in inkubirance, co-working, srečanja, izobraževanja ter različne podjetniške in razvojne dogodke.

V Kompreshausu med drugim poteka tudi program PONI – Podjetno nad izzive, v okviru katerega udeleženci ob mentorski podpori razvijajo svoje poslovne ideje, pridobivajo podjetniška znanja in jih pripravljajo za vstop na trg. Tako objekt že danes opravlja prav tisto vlogo, zaradi katere je bil prenovljen – postaja prostor, kjer se srečujejo ideje, znanje, podjetništvo in nova sodelovanja.

Kompreshaus je zato eden najbolj neposrednih primerov pravičnega prehoda v prostoru: tam, kjer je nekoč delovala rudniška infrastruktura, danes nastajajo podjetniške ideje in nove razvojne priložnosti.

Projekt Preplet – Zasavsko učno stičišče povezuje vseh 16 zasavskih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Vrednost projekta znaša 3 milijone evrov, njegov cilj pa je razvoj sodobnih pedagoških pristopov, zelenih, digitalnih in podjetnostnih kompetenc ter tesnejše povezovanje šol z gospodarstvom in drugimi deležniki v regiji.

Pomemben del Prepleta so prav njegove »mehke« vsebine. Razvojne skupine pripravljajo nove učne scenarije in pristope za medpredmetno povezovanje, šole pa jih vključujejo v svoje akcijske načrte in preizkušajo v praksi. Potekajo izobraževanja strokovnih delavcev, izmenjava dobrih praks in medšolsko sodelovanje, nastajajo pa tudi izobraževalni podkasti Mikrofon prakse. Vzpostavlja se spletno okolje za povezovanje in izmenjavo gradiv, oblikovana pa je tudi razširjena skupina za učno stičišče, v kateri sodelujejo različni regionalni deležniki.

V stavbi Partizan v Zagorju ob Savi nastaja tudi fizično Zasavsko učno stičišče, ki bo sodobno opremljen prostor za praktično učenje, sodelovanje in povezovanje šol z gospodarstvom, raziskovalnimi organizacijami ter lokalnim okoljem.

Preplet tako povezuje fizični prostor, digitalno okolje in mrežo ljudi. Njegov cilj ni le opremiti nov učni prostor, temveč dolgoročno spremeniti način sodelovanja zasavskih šol ter mladim približati znanja in kompetence, ki jih bodo potrebovali v gospodarstvu prihodnosti.

 

Nabor projektov pravičnega prehoda se bo v prihodnjem obdobju še razširil. V pripravi je program Zaposlitve in veščine za vse – Zasavska regija, ki ga bo izvajal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Namenjen bo brezposelnim in drugim iskalcem zaposlitve v Zasavju ter jim omogočal brezplačna izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in prekvalifikacije, prilagojene njihovim kariernim potrebam ter potrebam regionalnega gospodarstva. Do leta 2030 je načrtovana vključitev 1.200 udeležencev, med njimi najmanj 650 brezposelnih, cilj pa je tudi izboljšanje njihovih zaposlitvenih možnosti in pridobivanje znanj za zeleni prehod.

Nov energetski projekt se pripravlja tudi v Zagorju ob Savi, kjer HSE načrtuje postavitev fotonapetostne elektrarne z baterijskim hranilnikom na območju nekdanjega odlagališča v kamnolomu Zagorje. Projekt bo degradiranemu območju dal novo energetsko funkcijo, hkrati pa prispeval k večji proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in stabilnejšemu vključevanju sončne energije v omrežje.  Tudi pri tej elektrarni je predvideno, da bo 10 odstotkov proizvedene električne energije namenjenih lokalnim skupnostim po ugodnejših pogojih, podobno kot pri Prapretnem.

Pravični prehod pa se širi tudi na področje stanovanj. Z novim strateškim ciljem Cenovno dostopna in trajnostna stanovanja se pripravlja ukrep za prenovo javnih najemnih stanovanj v Zasavju. Zanj je namenjenih 1,5 milijona evrov, cilj pa je izboljšati kakovost in energetsko učinkovitost obstoječega javnega stanovanjskega fonda ter prebivalcem zagotoviti boljše pogoje bivanja.

Skupaj z že začetimi in zaključenimi projekti ti ukrepi kažejo, da se pravični prehod postopoma širi od infrastrukture in gospodarstva tudi na zaposlovanje, nova znanja, energetiko in kakovost bivanja – področja, ki bodo pomembno vplivala na dolgoročno privlačnost in odpornost Zasavja.

 

Projekti, ki se v Zasavju že izvajajo oziroma so zaključeni, kažejo, da pravični prehod ni več le razvojni načrt, ampak vse bolj postaja viden v prostoru in vsakdanjem življenju regije. Nova poslovna in raziskovalna infrastruktura, naložbe v obnovljive vire energije, razvoj podjetništva ter vlaganja v znanje in kompetence postopoma ustvarjajo pogoje za drugačno gospodarsko prihodnost Zasavja.

V prihodnjem obdobju bo pomembno predvsem, da se že začeti projekti uspešno zaključijo, novi ukrepi pa čim prej preidejo iz priprave v izvedbo. Njihov dolgoročni učinek se bo meril predvsem v novih delovnih mestih, razvoju dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, večji energetski odpornosti, boljših pogojih bivanja ter v tem, koliko novih priložnosti bo regija uspela ustvariti za svoje prebivalce.

Za bolj pregleden vpogled v izvajanje pravičnega prehoda je Center za pravični prehod Zasavja v okviru RRA Zasavje pripravil tudi spletno aplikacijo, kjer so na enem mestu zbrani podatki o razpoložljivih, aktiviranih, odobrenih in izplačanih sredstvih ter napredku posameznih projektov. Aplikacija omogoča enostavno spremljanje, kam so sredstva usmerjena in kako napreduje izvajanje pravičnega prehoda v Zasavju.