V Podjetniškem inkubatorju Kompreshaus v Hrastniku je 13. oktobra 2026 potekala strokovna konferenca »ZASAVJE – energetska regija prihodnosti«, ki je povezala predstavnike države, energetskih podjetij, raziskovalnih institucij, lokalnih skupnosti in razvojnih organizacij. Strokovni del konference je bil namenjen ključnim izzivom in razvojnim priložnostim energetskega prestrukturiranja Zasavja, predvsem razvoju elektroenergetske infrastrukture, uvajanju obnovljivih virov energije, prostorskemu načrtovanju, hranilnikom energije, energetskim skupnostim in povezovanju različnih energetskih sistemov.
Konferenco so organizirali Občina Hrastnik, družba Borzen in Regionalna razvojna agencija Zasavje s Centrom za pravični prehod Zasavja. Dogodek je poudaril pomen celovitega in usklajenega pristopa k energetskemu prehodu, pri katerem nove tehnologije, razvoj infrastrukture in vključevanje lokalnih skupnosti predstavljajo temelje dolgoročne energetske in gospodarske preobrazbe regije.
Pred začetkom konference so se udeleženci lahko udeležili tudi vodenega ogleda Rudniškega rova v Hrastniku, ki je ponudil vpogled v bogato rudarsko dediščino regije in simbolično povezal njeno energetsko preteklost s prihodnostjo.
V uvodnem delu je Marko Funkl, župan Občine Hrastnik in predsednik Razvojnega sveta Zasavske regije, predstavil ključne strateške razvojne prioritete regije v procesu gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Izpostavil je pomen novih investicij, inovacij in povezovanja ključnih deležnikov za trajnostni razvoj Zasavja.
Anja Šerc, direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje, je poudarila pomen energetskega prehoda kot ene ključnih razvojnih priložnosti regije. Predstavila je vizijo Zasavja kot sodobnega energetskega in inovacijskega središča, ki svojo prihodnost gradi na znanju, sodelovanju in strateških investicijah.
Osrednje uvodno strokovno predavanje je imel Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, ki je predstavil izzive energetskega sistema prihodnosti s poudarkom na zanesljivosti oskrbe, razvoju elektroenergetske infrastrukture in vključevanju obnovljivih virov energije. Posebno pozornost je namenil vlogi regij pri energetskem prehodu ter njihovemu potencialu za razvoj novih energetskih projektov in naložb.
Sklop1: Prostorsko načrtovanje in energetska infrastruktura
Prvi strokovni sklop je bil namenjen ključnim pogojem za izvedbo energetskega prehoda – od zakonodajnega in podpornega okolja za obnovljive vire energije do razvoja distribucijskega omrežja in umeščanja energetskih objektov v prostor.
Tomislav Tkalec z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je predstavil ključne usmeritve Slovenije na področju uvajanja in spodbujanja obnovljivih virov energije. Posebno pozornost je namenil pripravi nove podporne sheme za obnovljive vire energije, potrebnih podzakonskih aktov ter ukrepom za pospeševanje naložb in učinkovitejše vključevanje obnovljivih virov v energetski sistem.
Kristijan Adamje z Regionalne razvojne agencije Zasavje je predstavil strateški okvir in aktualne razvojne aktivnosti regije na področju energetskega prestrukturiranja. V ospredju je bil prehod od posameznih energetskih skupnosti k dinamičnemu upravljanju integriranih lokalnih energetskih sistemov, ki povezujejo proizvodnjo, shranjevanje, distribucijo in porabo energije ter omogočajo učinkovitejšo izrabo lokalnih energetskih virov.
Darko Krnjak iz družbe Elektro Ljubljana, distribucijske enote Trbovlje, je predstavil načrtovane investicije in posodobitve distribucijskega elektroenergetskega omrežja v Zasavju. Opozoril je na pomen pravočasnega razvoja in prostorskega umeščanja omrežne infrastrukture, ki je nujna za vključevanje obnovljivih virov energije, elektrifikacijo in nadaljnji gospodarski razvoj regije.
Maja Šinigoj iz podjetja Locus, ki se ukvarja z razvojnim prostorskim načrtovanjem, okoljskimi presojami in sodelovanjem z javnostmi, je predstavila ključne izzive umeščanja energetskih objektov v prostor na lokalni ravni. Poudarek je bil na usklajevanju prostorskih, okoljskih in postopkovnih zahtev, ki vplivajo na kakovost in učinkovitost načrtovanja ter izvedljivost energetskih projektov.
Iztok Gornjak iz družbe Borzen je predstavil aktualne javne razpise in finančne spodbude za naložbe v obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije in večjo energetsko odpornost. Posebno pozornost je namenil možnostim sofinanciranja ter priložnostim, ki so na voljo prebivalcem, podjetjem in lokalnim skupnostim.
Sklop2: Zasavje kot energetski ekosistem prihodnosti
Drugi strokovni sklop je bil usmerjen v konkretne razvojne projekte, nove tehnologije in modele sodelovanja, ki lahko prispevajo k oblikovanju sodobnega in povezanega energetskega sistema v Zasavju.
V okviru konference je bila odprta tudi nova Borzenova kontaktna točka v Hrastniku, katere delovanje in pomen za regijo je predstavil Iztok Gornjak iz družbe Borzen. Kontaktna točka je namenjena brezplačnemu strokovnemu svetovanju občanom in investitorjem pri načrtovanju ter umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
Robert Dominko s Kemijskega inštituta, ki vodi Center za brezogljične tehnologije v Kisovcu, je predstavil trenutno stanje litij-ionske baterijske tehnologije ter ključne vidike njene uporabe. V nadaljevanju je osvetlil razvoj baterijskih tehnologij, ki jih lahko pričakujemo v prihodnjih letih, in njihov pomen za shranjevanje energije ter prilagodljivost sodobnih energetskih sistemov.
Ervin Renko iz skupine HSE je predstavil razvojne projekte družbe HSE EDT na območju nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, katere obratovanje se je zaključilo leta 2014. Poudaril je dolgoročno preobrazbo nekdanje premogovne lokacije v sodobno razvojno energetsko območje, kjer ohranjanje obstoječe infrastrukture, znanja in energetske funkcije prostora ustvarja priložnosti za nove naložbe, inovacije in trajnostne energetske rešitve.
Božidar Roglič iz Občine Hrastnik je predstavil energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik kot primer uspešne skupnostne samooskrbe z obnovljivimi viri energije. Predstavil je izvedena projekta in načrte za nadaljnji razvoj energetskih skupnosti, ki omogočajo aktivnejše vključevanje prebivalcev v proizvodnjo in uporabo lokalno pridobljene energije.
Marko Bahor iz družbe ELES je predstavil možnosti opuščanja fosilnih goriv v sektorju ogrevanja z integriranim pristopom, ki temelji na povezovanju različnih energetskih virov, tehnologij shranjevanja energije in izrabe odvečne toplote. Poseben poudarek je namenil vlogi sodobnih sistemov daljinskega ogrevanja ter njihovemu povezovanju s širšim energetskim sistemom.
Ob konferenci je bil predstavljen tudi projekt HYDROMAN Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, v okviru katerega razvijajo vozilo na vodikov pogon.
Od posameznih projektov do povezanega regionalnega energetskega sistema
Strokovne predstavitve so osvetlile različne vidike energetskega prehoda, ki jih bo treba v prihodnje obravnavati povezano. Razvoj obnovljivih virov energije zahteva ustrezna elektroenergetska omrežja in prostorske pogoje, vključevanje hranilnikov omogoča večjo prilagodljivost sistema, lokalne energetske skupnosti pa odpirajo nove možnosti za učinkovito upravljanje energije in aktivno sodelovanje prebivalcev.
Zasavje ima pri tem pomembna razvojna izhodišča: dolgoletno energetsko in industrijsko tradicijo, obstoječo infrastrukturo, raziskovalno-razvojne zmogljivosti, nove energetske tehnologije ter konkretne razvojne projekte energetskih družb in lokalnih skupnosti. Eden ključnih prihodnjih izzivov bo povezovanje teh potencialov v celovit regionalni energetski ekosistem, ki bo omogočal zanesljivejšo oskrbo z energijo, učinkovitejšo uporabo lokalnih virov in razvoj novih gospodarskih dejavnosti.
Konferenca »ZASAVJE – energetska regija prihodnosti« je ponudila strokovni pregled aktualnih usmeritev, tehnologij in razvojnih projektov ter odprla prostor za nadaljnje sodelovanje med ključnimi deležniki. Za uspešen energetski prehod Zasavja bodo odločilni usklajeno načrtovanje, pravočasne naložbe v infrastrukturo, razvoj inovativnih energetskih rešitev ter povezovanje države, gospodarstva, raziskovalnih institucij in lokalnih skupnosti.
Konferenco so organizirali Občina Hrastnik, družba Borzen in Regionalna razvojna agencija Zasavje s Centrom za pravični prehod Zasavja. Dogodek je poudaril pomen celovitega in usklajenega pristopa k energetskemu prehodu, pri katerem nove tehnologije, razvoj infrastrukture in vključevanje lokalnih skupnosti predstavljajo temelje dolgoročne energetske in gospodarske preobrazbe regije.
Pred začetkom konference so se udeleženci lahko udeležili tudi vodenega ogleda Rudniškega rova v Hrastniku, ki je ponudil vpogled v bogato rudarsko dediščino regije in simbolično povezal njeno energetsko preteklost s prihodnostjo.
V uvodnem delu je Marko Funkl, župan Občine Hrastnik in predsednik Razvojnega sveta Zasavske regije, predstavil ključne strateške razvojne prioritete regije v procesu gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Izpostavil je pomen novih investicij, inovacij in povezovanja ključnih deležnikov za trajnostni razvoj Zasavja.
Anja Šerc, direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje, je poudarila pomen energetskega prehoda kot ene ključnih razvojnih priložnosti regije. Predstavila je vizijo Zasavja kot sodobnega energetskega in inovacijskega središča, ki svojo prihodnost gradi na znanju, sodelovanju in strateških investicijah.
Osrednje uvodno strokovno predavanje je imel Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, ki je predstavil izzive energetskega sistema prihodnosti s poudarkom na zanesljivosti oskrbe, razvoju elektroenergetske infrastrukture in vključevanju obnovljivih virov energije. Posebno pozornost je namenil vlogi regij pri energetskem prehodu ter njihovemu potencialu za razvoj novih energetskih projektov in naložb.
Sklop1: Prostorsko načrtovanje in energetska infrastruktura
Prvi strokovni sklop je bil namenjen ključnim pogojem za izvedbo energetskega prehoda – od zakonodajnega in podpornega okolja za obnovljive vire energije do razvoja distribucijskega omrežja in umeščanja energetskih objektov v prostor.
Tomislav Tkalec z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je predstavil ključne usmeritve Slovenije na področju uvajanja in spodbujanja obnovljivih virov energije. Posebno pozornost je namenil pripravi nove podporne sheme za obnovljive vire energije, potrebnih podzakonskih aktov ter ukrepom za pospeševanje naložb in učinkovitejše vključevanje obnovljivih virov v energetski sistem.
Kristijan Adamje z Regionalne razvojne agencije Zasavje je predstavil strateški okvir in aktualne razvojne aktivnosti regije na področju energetskega prestrukturiranja. V ospredju je bil prehod od posameznih energetskih skupnosti k dinamičnemu upravljanju integriranih lokalnih energetskih sistemov, ki povezujejo proizvodnjo, shranjevanje, distribucijo in porabo energije ter omogočajo učinkovitejšo izrabo lokalnih energetskih virov.
Darko Krnjak iz družbe Elektro Ljubljana, distribucijske enote Trbovlje, je predstavil načrtovane investicije in posodobitve distribucijskega elektroenergetskega omrežja v Zasavju. Opozoril je na pomen pravočasnega razvoja in prostorskega umeščanja omrežne infrastrukture, ki je nujna za vključevanje obnovljivih virov energije, elektrifikacijo in nadaljnji gospodarski razvoj regije.
Maja Šinigoj iz podjetja Locus, ki se ukvarja z razvojnim prostorskim načrtovanjem, okoljskimi presojami in sodelovanjem z javnostmi, je predstavila ključne izzive umeščanja energetskih objektov v prostor na lokalni ravni. Poudarek je bil na usklajevanju prostorskih, okoljskih in postopkovnih zahtev, ki vplivajo na kakovost in učinkovitost načrtovanja ter izvedljivost energetskih projektov.
Iztok Gornjak iz družbe Borzen je predstavil aktualne javne razpise in finančne spodbude za naložbe v obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije in večjo energetsko odpornost. Posebno pozornost je namenil možnostim sofinanciranja ter priložnostim, ki so na voljo prebivalcem, podjetjem in lokalnim skupnostim.
Sklop2: Zasavje kot energetski ekosistem prihodnosti
Drugi strokovni sklop je bil usmerjen v konkretne razvojne projekte, nove tehnologije in modele sodelovanja, ki lahko prispevajo k oblikovanju sodobnega in povezanega energetskega sistema v Zasavju.
V okviru konference je bila odprta tudi nova Borzenova kontaktna točka v Hrastniku, katere delovanje in pomen za regijo je predstavil Iztok Gornjak iz družbe Borzen. Kontaktna točka je namenjena brezplačnemu strokovnemu svetovanju občanom in investitorjem pri načrtovanju ter umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
Robert Dominko s Kemijskega inštituta, ki vodi Center za brezogljične tehnologije v Kisovcu, je predstavil trenutno stanje litij-ionske baterijske tehnologije ter ključne vidike njene uporabe. V nadaljevanju je osvetlil razvoj baterijskih tehnologij, ki jih lahko pričakujemo v prihodnjih letih, in njihov pomen za shranjevanje energije ter prilagodljivost sodobnih energetskih sistemov.
Ervin Renko iz skupine HSE je predstavil razvojne projekte družbe HSE EDT na območju nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, katere obratovanje se je zaključilo leta 2014. Poudaril je dolgoročno preobrazbo nekdanje premogovne lokacije v sodobno razvojno energetsko območje, kjer ohranjanje obstoječe infrastrukture, znanja in energetske funkcije prostora ustvarja priložnosti za nove naložbe, inovacije in trajnostne energetske rešitve.
Božidar Roglič iz Občine Hrastnik je predstavil energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik kot primer uspešne skupnostne samooskrbe z obnovljivimi viri energije. Predstavil je izvedena projekta in načrte za nadaljnji razvoj energetskih skupnosti, ki omogočajo aktivnejše vključevanje prebivalcev v proizvodnjo in uporabo lokalno pridobljene energije.
Marko Bahor iz družbe ELES je predstavil možnosti opuščanja fosilnih goriv v sektorju ogrevanja z integriranim pristopom, ki temelji na povezovanju različnih energetskih virov, tehnologij shranjevanja energije in izrabe odvečne toplote. Poseben poudarek je namenil vlogi sodobnih sistemov daljinskega ogrevanja ter njihovemu povezovanju s širšim energetskim sistemom.
Ob konferenci je bil predstavljen tudi projekt HYDROMAN Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, v okviru katerega razvijajo vozilo na vodikov pogon.
Od posameznih projektov do povezanega regionalnega energetskega sistema
Strokovne predstavitve so osvetlile različne vidike energetskega prehoda, ki jih bo treba v prihodnje obravnavati povezano. Razvoj obnovljivih virov energije zahteva ustrezna elektroenergetska omrežja in prostorske pogoje, vključevanje hranilnikov omogoča večjo prilagodljivost sistema, lokalne energetske skupnosti pa odpirajo nove možnosti za učinkovito upravljanje energije in aktivno sodelovanje prebivalcev.
Zasavje ima pri tem pomembna razvojna izhodišča: dolgoletno energetsko in industrijsko tradicijo, obstoječo infrastrukturo, raziskovalno-razvojne zmogljivosti, nove energetske tehnologije ter konkretne razvojne projekte energetskih družb in lokalnih skupnosti. Eden ključnih prihodnjih izzivov bo povezovanje teh potencialov v celovit regionalni energetski ekosistem, ki bo omogočal zanesljivejšo oskrbo z energijo, učinkovitejšo uporabo lokalnih virov in razvoj novih gospodarskih dejavnosti.
Konferenca »ZASAVJE – energetska regija prihodnosti« je ponudila strokovni pregled aktualnih usmeritev, tehnologij in razvojnih projektov ter odprla prostor za nadaljnje sodelovanje med ključnimi deležniki. Za uspešen energetski prehod Zasavja bodo odločilni usklajeno načrtovanje, pravočasne naložbe v infrastrukturo, razvoj inovativnih energetskih rešitev ter povezovanje države, gospodarstva, raziskovalnih institucij in lokalnih skupnosti.
