Predstavnica Regionalne razvojne agencije Zasavje se je med 7. in 9. oktobrom 2026 udeležila mednarodne študijske izmenjave EU Twinning v Karlovarskem kraju na Češkem. Srečanje, organizirano v okviru evropskega projekta AdaptationHubs v sodelovanju s projektom REGILIENCE+, je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in dobrih praks na področju prilagajanja podnebnim spremembam, sanacije degradiranih območij in trajnostne preobrazbe nekdanjih rudarskih regij.
Karlovarski kraj je ena izmed evropskih regij, ki se podobno kot Zasavje sooča z izzivi prestrukturiranja gospodarstva po opuščanju premogovništva. Udeleženci iz petih evropskih regij – Slovenije, Irske, Latvije, Estonije in Švedske – smo skupaj s češkimi strokovnjaki in predstavniki lokalnih skupnosti spoznavali konkretne primere obnove degradiranega okolja, trajnostnega upravljanja voda ter razvoja novih dejavnosti s podporo evropskih sredstev.
Od degradiranih območij do novih razvojnih priložnosti
V mestu Chodov smo obiskali Envirocentrum Chodov, nov demonstracijski in raziskovalni center, ki je del širšega projekta Chytrá krajina 2030+ (Pametna krajina 2030+), sofinanciranega iz Sklada za pravični prehod. Center, ki ga je vzpostavila Češka univerza za naravoslovje v Pragi, povezuje raziskovanje, izobraževanje in praktično preizkušanje rešitev na področju upravljanja voda, zelene infrastrukture, obnovljivih virov energije in pametnih tehnologij. Posebnost centra je spremljanje učinkovitosti posameznih ukrepov v realnem okolju, kar omogoča njihovo nadaljnjo uporabo tudi v drugih občinah.
Pomemben del programa je bil namenjen sanaciji okoljsko obremenjenih območij. Na lokaciji Hájek smo spoznali projekt LIFEPOPWAT (LIFE18 ENV/CZ/000374), v okviru katerega so razvili in preizkusili inovativno tehnologijo čiščenja voda, onesnaženih s pesticidi. Sistem temelji na uporabi posebej zasnovanih umetnih mokrišč in naravnih procesov čiščenja, ki omogočajo zmanjševanje onesnaženosti voda na območjih z dolgotrajnimi okoljskimi bremeni.
Ogledali smo si tudi območje Bílá Voda pri Chodovu, kjer je na nekdanjem rudarsko degradiranem območju po izvedeni rekultivaciji nastalo priljubljeno rekreacijsko območje z jezerom, sprehajalnimi in športnimi površinami. Primer kaže, kako lahko obnova krajine po rudarski dejavnosti prispeva k izboljšanju kakovosti bivanja ter ustvari nove možnosti za rekreacijo in preživljanje prostega časa.
Sklad za pravični prehod kot podpora raziskavam in inovacijam
V Karlovih Varih so nam predstavili tudi delovanje Inštituta za zdraviliške raziskave in balneologijo (ILaB) ter projekt Centra za zdraviliške raziskave, ki se financira iz Sklada za pravični prehod.
Projekt je usmerjen v krepitev raziskovalnih zmogljivosti, razvoj inovativnih rešitev na področju zdraviliške dejavnosti in povezovanje znanstvenih institucij z gospodarstvom. Predstavlja zanimiv primer, kako lahko sredstva pravičnega prehoda poleg okoljske sanacije in energetskega prestrukturiranja podpirajo tudi razvoj novih znanj, raziskovalnih delovnih mest in dejavnosti, ki temeljijo na regionalnih prednostih.
Izmenjava izkušenj med petimi evropskimi regijami
Poleg terenskih ogledov je bil pomemben del srečanja namenjen predstavitvi dobrih praks in razvojnih izzivov sodelujočih regij. V okviru delavnice smo razpravljali o možnostih prenosa predstavljenih rešitev v druga evropska okolja, predvsem na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, upravljanja voda, sanacije nekdanjih rudarskih območij in vključevanja lokalnih deležnikov.
Predstavili smo tudi izkušnje Zasavja s procesom pravičnega prehoda ter izpostavili pomen povezovanja okoljskih, gospodarskih in razvojnih ukrepov pri oblikovanju prihodnosti regije.
Za Zasavje so tovrstne mednarodne izmenjave pomembne predvsem zaradi možnosti prenosa znanj in konkretnih rešitev v domače okolje. Izkušnje Karlovarskega kraja potrjujejo, da preobrazba nekdanjih rudarskih regij ni omejena zgolj na nadomeščanje izgubljenih gospodarskih dejavnosti, temveč odpira tudi priložnosti za obnovo prostora, razvoj raziskovalnih zmogljivosti, inovacije in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev.
Mednarodna izmenjava EU Twinning je potekala v okviru projekta AdaptationHubs, ki spodbuja izmenjavo znanj in sodelovanje evropskih regij pri prilagajanju podnebnim spremembam. Program je bil izveden v sodelovanju s projektom REGILIENCE+, oba pa sta povezana z evropsko Misijo za prilagajanje podnebnim spremembam.
