Slovenska delegacija se je pod okriljem Centra za kreativnost (CzK) in MAO udeležila konference Novi evropski Bauhaus (NEB) v regijah in mestih, ki je 29. in 30. septembra 2025 potekala v Bruslju. Dogodek, ki se ga je udeležilo skoraj 500 obiskovalcev, je združeval bogat konferenčni program in slovesno podelitev nagrad Novega evropskega Bauhausa, kjer je med drugim slavil urbanistični studio Prostorož. Kolektiv je prejel nagrado Novi evropski Bauhaus 2025 kot drugouvrščeni izstopajoči projekt v kategoriji Prednost ljudem in prostorom, ki to najbolj potrebujejo. Konferenčni program je bil namenjen izmenjavi NEB dobrih praks in iskanju sinergij pri naslavljanju ključnih razvojnih izzivov v državah članicah – od vključevanja skupnosti v odločanje o skupnih prioritetah do dostopnih stanovanj. Na povabilo organizatorjev so s primeri dobrih praks slovenske barve zastopale direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje Anja Šerc in vodja projekta Preplet – Zasavsko učno stičišče Nataša Grošelj ter predstavnica kabineta župana Občine Ravne na Koroškem Janja Širnik s primerom skupnostnega  obnovljenega muzejskega območja Stare železarne Ravne na Koroškem, edinstvenega spomenika tehniške kulturne dediščine ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem prostoru.

   
 
Osrednji del dogodka je bila slovesna podelitev nagrad Novi evropski Bauhaus, ki je potekala 30. septembra v Evropskem parlamentu. Slovenski projekt (Ne)zdravi prostori urbanističnega studia Prostorož je bil drugouvrščeni izstopajoči projekt v kategoriji Prednost ljudem in prostorom, ki to najbolj potrebujejo. Projekt se osredotoča na izboljšanje zunanjih površin po meri pacientov, zdravstvenih delavcev in obiskovalcev. V studiu so izvedli obširno raziskavo s pacienti, svojci in zdravstvenimi delavci. Nagrada, ki jo je v imenu ekipe  Prostorož sprejela Naja Kikelj Širok, predstavlja mednarodno potrditev in priznanje za dosedanje delo in inovativen pristop studia ter pomemben prispevek k prepoznavnosti slovenskih praks v širšem evropskem prostoru.


 
Poleg podelitve nagrad je dogodek vključeval dvodnevno konferenco na kateri je Evropska komisija predstavila konkretne rešitve, ki prikazujejo prakse temelječe na načelih NEB in njihov pomen za vzpostavljanje privlačnejše, trajnostne in skupnostne kohezijske politike ter nadaljnjih investicij za razvoj EU.
 
Na panelu Novi evropski Bauhaus v regijah za pravični prehod sta slovenske barve zastopali direktorica Regionalne razvojne agencije Zasavje Anja Šerc in vodja projekta Preplet – Zasavsko učno stičišče Nataša Grošelj. Na povabilo organizatorjev sta predstavili načrte za pripravo regionalnega razvojnega programa (v senci) s sodelovanjem v programu Teritorji v akciji NEB, ki ga vodi Skupno raziskovalno središče (JRC) pri Evropski komisiji ter vzpostavitev učnega stičišča Preplet, ki bo povezal vseh 16 vzgojno-izobraževalnih zavodov v Zasavju z namenom razvoja novih oblik izobraževanja in razvoj potrebnih kompetenc za pravičen prehod.




Predstavnica kabineta župana Občine Ravne na Koroškem Janja Širnik je na panelu Pričevanja in refleksije iz terena predstavila edinstven primer skupnostnega razvojnega prostora, ki ohranja neprecenljive sledi več kot štiristoletne tradicije jeklarstva z ohranjeno originalno proizvodno halo v kateri so še vedno izvirni stroji. Je tudi prostor, ki povezuje preko 40 deležnikov in bo svoja vrata uradno odprl 7. oktobra 2025. 



Vsebine razprav v sklopih Grajenje boljše prihodnosti: Stanovanjske inovacije in NEB in Pravični prehod regij so naslovile ključne razvojne izzive kot so stanovanjska politika, energetska tranzicija, varstvo kulturne dediščine, vključevanje lokalnih skupnosti v razvojne projekte, zaščito okolja, razvoj novih znanj in veščin, iskanje virov financiranja ter krepitev upravljavskih kapacitet. Na konferenci so bili predstavljeni tudi primeri dobrih praks in velikih razvojnih ter infrastrukturnih projektov iz drugih evropskih držav (Irska, Nemčija, Romunija idr.) na področju kulturne dediščine in dostopnega bivanja, ki z večmilijonskimi podporami praksam NEB dokazujejo, da je mogoče strateško povezovati kohezijska in druga evropska sredstva ter jih uporabljati za trajnostno in dolgoročno transformacijo mest in regij.
 
Slovenska delegacija se je ob robu konference srečala tudi z vodjo enote NEB Eleno Montani, Vero Winthagen in Borutom Cinkom pri Skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije, kjer so naslovili odprte izzive ter oblikovali predloge za bolj učinkovito implementacijo NEB načel v različne vire financiranja ter razvojne politike. Delegacijo je sprejel tudi Vodja enote za Bolgarijo, Madžarsko in Slovenijo na Generalnem direktoratu za regionalno in mestno politiko (DG Regio) Andreas von Busch. Gabriel Onaca, programski vodja DG Regio, nam je predstavil koncept funkcionalnih urbanih območij (FUA). Razprava, ki sta jo povezovala Gašper Kavšek in Martina Repnik (DG Regio), je tekla o njihovi vlogi v regionalnem razvoju, izkušnjah iz drugih držav članic in možnostih njihove uporabe v slovenskem kontekstu. Medtem so se predstavniki Centra za kreativnost udeležili srečanja nacionalnih stičnih točk NEB s predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta.
 
Skupna slovenska udeležba v Bruslju pomeni pomemben korak k povezovanju rastoče slovenske NEB skupnosti in k oblikovanju skupnih razvojnih vizij, ki bodo vplivale na prihodnje načrtovanje in izvajanje politik na nacionalni in (med)regionalni ravni. Je tudi pomemben prispevek v dialog o integraciji načel NEB v razvojno načrtovanje regij in mest.


 

V naslednjih korakih je predvideno oblikovanje delovne razvojne skupine, ki bo prispevala predloge ukrepov za razvoj projektov in politik na načelih NEB ter sodelovala pri načrtovanju razvojnih metodologij. Vse z deljenim namenom delovanja za bolj trajnostno in lepo prihodnost, ki obenem zagotavlja dostopnost in družbeno pravičnost.


Vir: Center za kreativnost, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, sporočilo za javnost, 30. september 2025

Ostale novice