Zasavje je v torek gostilo obisk Vlade Republike Slovenije. Dopoldanska seja vlade v Hrastniku, številni terenski obiski ministrstev in popoldanski posvet županov in gospodarstvenikov s predsednikom Vlade RS dr. Robertom Golobom v Zagorju ob Savi so se sestavili v mozaik dogajanja v regiji, ki se nahaja v eni najintenzivnejših faz transformacije. Regijo povezuje jasno sporočilo: prestrukturiranje ni en sam projekt, temveč celovit proces, ki zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov.
Foto: Dr. Robert Golob
Obisk ni bil osredotočen na posamezen projekt, temveč na dinamičen in celostni razvojni utrip regije Zasavje – od razvoja gospodarstva do vloge energetike in stanovanjske politike, zelenih površin, mobilnosti, turizma in družbenih programov. Prav širina tem je pokazala, kako raznolik je prehod Zasavja in kako pomembno je usklajeno delovanje države, občin, gospodarstva, raziskovalcev in skupnosti. V ospredju so bili uspešno črpanje sredstev iz mehanizma Sklada za pravični prehod, projekti iz Dogovora za razvoj regij ter regijski razvojni dosežki in ambicije za prihodnost. Kot regija smo v kontekstu sprejemanja Strategije regionalnega razvoja ter sprememb Zakona o skladnem regionalnem razvoju opozorili na sistemske pomanjkljivosti, ki regijo še vedno držijo na repu nekaterih kazalnikov, med njimi ključnega - BDP na prebivalca.
Industrija, energija in raziskave – jedro regijskega prehoda
Pomemben del programa so predstavljali obiski prebojnih zasavskih podjetij, ki gradijo novo gospodarsko podobo regije. Različne delegacije so obiskale podjetja Skitti, AformX, Steklarno Hrastnik, Predilnico Litija, TKI Hrastnik. Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je v družbi ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana ter ministra za finance Klemna Boštjančič obiskal podjetje Dewesoft.
Foto: Dr. Robert Golob
Pomemben regijski gospodarski razvojni krog na področju razvoja brezogljičnih tehnologij, s poudarkom na vodiku, je z obiski sklenil državni sekretar Vajgl, pristojen za okolje in podnebje na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Z obiskom je začel v TKI Hrastnik, kjer potekajo visoko inovativni procesi tehnološkega posodabljanja v smeri energetske optimizacije industrijskih procesov in zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv. Pogovori so se dotaknili ključnih intervencij za nadgradnjo v okolju prijaznejše proizvodne procese, potreb industrije v prihodnjih letih ter izzivov, ki spremljajo energetsko intenzivne dejavnosti v zelenem prehodu.
V Trbovljah je sledil ogled območja nekdanje termoelektrarne, ki je v preteklosti predstavljala eno ključnih energetskih lokacij, danes pa ima izjemen potencial za transformacijo skladno z novimi potrebami regije in Slovenije. Predstavljene so bile prihodnje možnosti urejanja območja, razvoj energetskih projektov (baterijski sistemi, proizvodnja energije iz OVE, upravljanje z državnimi energetskimi rezervami), brezogljične mobilnosti in in ideje ter aktualne aktivnosti, ki povezujejo industrijsko dediščino in turizem s sodobnimi rešitvami trajnostne energetike.
Krog je bil sklenjen z obiskom Centra za demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (DUBT) v Kisovcu – prve javne znanstveno-raziskovalne institucije v Zasavju. Center z laboratoriji za baterijske sisteme, vodikove tehnologije in zajem ogljika ponuja temeljno raziskovalno in inženirsko infrastrukturo za nadaljnji razvoj regije s spodbujanjem sodelovanja med znanostjo in podjetji, predvsem iz vidika prenosa najnaprednejših tehnoloških rešitev in znanja iz raziskovalnega v gospodarski sektor.
Foto: Dr. Aleksander Jevšek
Prostor, stanovanja, kakovost bivanja in zdravje
Pri ogledu projektov v Hrastniku in Trbovljah je bil poudarjen dvig kakovosti urbanega prostora. Velike ureditve zelenih površin, nove rekreacijske povezave in odprti javni prostori bodo pomembno vplivali na vsakdanje življenje prebivalcev. V Hrastniku sta dva velika projekta – Dom starejših na Leši ter stanovanjsko naselje Résnica – jasen odgovor na demografske izzive regije. Novi dom starejših občanov bo prinesel sodobno oskrbo in večjo kapaciteto za starajočo se populacijo, Résnica pa bo omogočila lažji dostop do javnih najemnih stanovanj. Projekta predstavljata pomemben mejnik na področju stanovanjske oskrbe v Zasavju, saj bo dom eden najpomembnejših projektov na področju dolgotrajne oskrbe v državi, najemna stanovanja pa eden od največjih zasavskih stanovanjskih projektov v zadnjih desetletjih.
Foto: Občina Hrastnik
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala Splošno bolnišnico Trbovlje za katero še vedno iščejo rešitve za delovanje urgentnega centra.
Pomemben regijski razvojni projekt na področju zelene infrastrukture je obiskal minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek. Projekt Zelena vez Ojstro namreč povezuje Občini Hrastnik in Trbovlje v sodelovalnem načrtovanju ureditve in posodobitve obstoječih zelenih površin z namenom izboljšanja dostopa do zelene infrastrukture ter dviga kakovosti urbanega okolja.
Foto: Občina Hrastnik
V popoldanskih urah je potekal tudi posvet o regijski stanovanjski politiki v Hrastniku, kjer je bila med drugim izpostavljena tudi namera, da Ministrstvo za solidarno prihodnost oblikuje in financira pilotni ukrep namenjen obnovam javnih najemnih stanovanj. Kot mnogo podobnih regij v prehodu v Evropi, se namreč tudi Zasavje srečuje s problematiko fonda starih stanovanj.
Odpornost prostora, zaščita in digitalna preobrazba
V okviru regijskega obiska je bil del aktivnosti namenjen tudi odpravi posledic poplav in plazov iz avgusta 2023 ter krepitvi odpornosti prostora. Terenske oglede in delovne sestanke, ki so potekali v Litiji, so opravili minister za obrambo Borut Sajovic, državni sekretar in vodja Službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic ter predstavniki pristojnih državnih služb. Seznanili so se z napredkom sanacijskih del, izzivi pri izvedbi ter načrti za prihodnje obdobje, s poudarkom na kakovostni pripravi projektov in dolgoročnem zmanjševanju poplavne ogroženosti. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak si je v Zagorju ogledal lokacije sanacije plazov v skupni vrednosti 13 milijonov in izrazil zadovoljstvo z napredkom del, ki prehitevajo zastavljeno časovnico. Gre za sredstva iz naslova sklada iz Načrta za okrevanje in odpornost.
V okviru obiska so bile izpostavljene tudi aktivnosti na področju zaščite in reševanja. Predstavljena je bila okrepitev zmogljivosti sistema z uporabo specialnega vozila za tehnično reševanje, namenjenega hitremu odzivu ob naravnih in drugih nesrečah, ogledani pa so bili tudi najbolj prizadeti odseki ter objekti, ki jih je treba obnoviti, vključno z infrastrukturo s pomembno vlogo za lokalno skupnost.
Foto: Občina Litija
Del regijskega obiska je bil namenjen tudi družbeni infrastrukturi in digitalni preobrazbi, ki jo je v tem okviru naslovila ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer. Posebna pozornost je bila namenjena dostopnosti do širokopasovnega interneta, zlasti na območjih t. i. belih lis, pri čemer je bila izpostavljena napoved javnega razpisa v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027, ki bo omogočil sofinanciranje izboljšanja digitalne povezanosti tudi na teh območjih.
Gospodarska infrastruktura in regijska konkurenčnost
Trboveljska obrtno-industrijska cona Lakonca, ena največjih razvojnih investicij in pomemben steber gospodarskega prestrukturiranja Zasavja, se pospešeno razvija. Urejanje komunalne infrastrukture, dostopnih poti in energetskih priključkov ustvarja pogoje za nove investicije ter krepi podjetniško okolje celotne regije. Ustrezno urejene poslovne cone so ključne za dolgoročno gospodarsko odpornost in konkurenčnost, pri čemer razvojno okolje dopolnjuje tudi projekt Mesto Akrobatov, ki bo zgrajeno v obliki kampusa po vzoru velikih tehnoloških podjetij.
V Zasavju je namreč veliko povpraševanje po ustrezno urejenih poslovnih conah, kjer se lahko krepita podjetniška pobuda in razvoj novih podjetij. Nova poslovna cona Lakonca, na kateri bo novim podjetjem na voljo več kot 200.000 m² površin, je skupaj z ostalimi projekti Sklada za pravični prehod pomemben odgovor na te potrebe ter pomemben temelj za dolgoročno gospodarsko odpornost in trajnostni razvoj regije.
Za vpogled v razvoj novih poslovnih con v Zasavju ter njihov pomen za prestrukturiranje regije v okviru pravičnega prehoda je na voljo tudi video prispevek, ki predstavlja ključne investicije in razvojne poudarke. Oglejte si ga na povezavi.
Mobilnost in prometna prenova
Zasavje se pripravlja na pomembne premike tudi na področju mobilnosti. Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek si je z ekipo ogledala cestno in železniško infrastrukturo. Ogledi so potrdili, da je izboljšanje prometne dostopnosti ena ključnih razvojnih prioritet regije.
Foto: Občina Hrastnik
V zadnjih letih so bili v regiji izvedeni številni infrastrukturni posegi, med njimi sanacije cestnih odsekov, mostov in brežin ter rekonstrukcije prometnih vozlišč. V prihodnjih letih so predvidena dodatna vlaganja v obnovo regionalnih cest, izboljšanje prometne varnosti in posodobitev železniške infrastrukture. Poseben poudarek je namenjen obnovi železniških postaj Trbovlje, Hrastnik, Kresnice.
Med izpostavljenimi projekti so bili sanacija brežine v Šklendrovcu, rekonstrukcija ceste Trojane–Izlake–Zagorje, prenova mostu čez Orehovico ter ureditev križišča pri urgentnem centru v Trbovljah. Za obnovo železniške postaje Trbovlje je v teku ponovljen razpis za izvajalca.
Izboljšanje prometne povezanosti Zasavja ostaja ena od ključnih ovir tudi za gospodarski razvoj, dostop do storitev in kakovost bivanja v regiji. Zato so načrtovane investicije in investicije v teku izjemnega pomena, s čimer se je strinjala tudi vladna ekipa.
RRA organizirala posvet ‘Regija v prehodu: priložnosti tudi v turizmu’
RRA Zasavje je v Galeriji Medija gostila posvet Občin z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandrom Jevškom ter Matevžem Frangežem, državnim sekretarjem MGTŠ in mag. Miranom Gajškom, državnim sekretarjem na MNVP. Na posvetu so bile izpostavljene teme skladnega regionalnega razvoja, napredka regijskih projektov vključenih v Dogovor za razvoj regij ter Sklada za pravični prehod. Kot ena od ključnih priložnosti za razvoj je bila izpostavljena gospodarska panoga turizem. Prepoznan je bil potencial regije, ki s svojo industrijsko dediščino, inovativno sedanjostjo in prihodnostjo ter hkrati izjemno ohranjeno naravo predstavlja unikum. Razvoj nosilnih turističnih produktov v regiji, med njima najvišji dimnik v Evropi ter rudnik Trbovlje-Hrastnik, zahtevajo usklajeno medresorsko sodelovanje ter strateško vključenost v nadaljnji regijski razvoj. Regijska izhodišča je predstavila direktorica RRA Zasavje Anja Šerc, ambicijo dimnika ter rudnika pa Andrej Orožen.
Foto: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Zasavje v ključnem trenutku razvojnega cikla
Zaključni dogodek obiska - srečanje županov in gospodarstvenikov s predsednikom Vlade RS - se je zgodil v Stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje. V uvodnem pozdravu sta župan gostiteljske Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan ter predsednik Vlade RS dr. Robert Golob izpostavila pomen dialoga med lokalno in državno ravnjo ter potrdila zavezanost regije Zasavje k ambicioznem napredku - že opravljeni poti in pogledu naprej. Navkljub vsemu opravljenemu napredku v regiji ostaja ključen zgodovinski razvojni zaostanek, ki se kaže v doseganju zgolj 54% povprečja BDP / prebivalca. Ta kaže, da eden od najbolj pomembnih kazalnikov razvoja, še zbuja skrb in da regija potrebuje dodatno obravnavo, če želi nadoknaditi ta zgodovinski manko. Kazalnik kaže tudi na posledico centralizacije Slovenije, ki ima za posledico ne-skladen regionalni razvoj. Na zaključnem srečanju je predsednik Razvojnega sveta zasavske regije župan Občine Hrastnik Marko Funkl poudaril nujno, da prihajajoče spremembe Zakona o skladnem regionalnem razvoju to naslovijo.
Sledila so vprašanja in pobude iz publike, ki so naslovila vprašanje energetike, možnosti razvoja degradiranih območij, prihajajočih razpisov IPCEI, STEP in raziskave in razvoj. Pogovor se je seveda dotaknil tudi negotovih gospodarskih razmer v svetu ter na seji Vlade RS v Zasavju sprejetega Zakona o lastniški zadrugi delavcev.
Obisk Vlade RS je pokazal, da se v Zasavju odvija pomembna transformacija – od tehnološke in energetske modernizacije do urejanja novih stanovanj, zelenih površin, mobilnosti ter razvoja podjetniških, raziskovalnih in socialnih storitev. Ključno pa bo pozornost, spodbuda in dodatna vlaganja v družbeno infrastrukturo, ki bodo ta napredek podpirala. RRA Zasavje s Centrom za pravični prehod bo tudi v prihodnje aktivno podpirala ter povezovala občine, podjetja, institucije in skupnosti pri projektih, ki krepijo regenerativni razvojni impulz Zasavja.
