Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRA) je skupaj z evropskimi partnerji sodelovala pri pripravi političnega dokumenta The Activation of Brownfields in the European Union – Creating New Opportunities through the Multiannual Financial Framework 2028–2034, ki obravnava enega ključnih razvojnih izzivov sodobne Evrope – aktivacijo degradiranih območij (brownfieldov) in drugih zemljišč z razvojnimi omejitvami. Dokument združuje poglede trinajstih evropskih regij, ki se kljub različnim zgodovinskim in prostorskim značilnostim soočajo s podobnimi izzivi, predvsem z velikim obsegom neizkoriščenih zemljišč, ki bi lahko igrala pomembno vlogo pri zelenem prehodu, gospodarskem razvoju in izboljšanju kakovosti bivanja.
Pobuda za pripravo dokumenta je izhajala iz skupne ugotovitve regij, da kljub ambicioznim evropskim ciljem in razpoložljivim finančnim sredstvom številna degradirana območja ostajajo neaktivirana. Razlog za to ni pomanjkanje razvojnih idej ali interesa vlagateljev, temveč odsotnost ustreznih in v praksi uporabnih finančnih ter institucionalnih instrumentov, zlasti v začetnih fazah projektov. Prav te izkušnje iz prakse so regije, med njimi tudi RRA, želele prenesti v evropski prostor in jih nasloviti v okviru prihajajočega večletnega finančnega okvira EU 2028–2034.
RRA je pri nastajanju dokumenta sodelovala v večmesečnem procesu izmenjave podatkov, strokovnih razprav in usklajevanja vsebin z drugimi evropskimi partnerji. S svojim prispevkom je izpostavila pomen regionalnega pristopa, vloge javnega sektorja ter razvojnih agencij pri prevzemanju začetnih tveganj, koordinaciji projektov in povezovanju deležnikov. Izkušnje z aktivacijo degradiranih območij so bile vključene v skupno analizo izzivov ter v oblikovanje konkretnih priporočil, namenjenih evropskim institucijam, državam članicam in regijam.
Ugotovitve dokumenta kažejo na jasen vzorec v vseh sodelujočih regijah: največje ovire za aktivacijo brownfieldov so pomanjkanje financiranja v zgodnjih fazah projektov, visoki stroški sanacije, zapleteni administrativni postopki ter sistemske vrzeli v obstoječih evropskih finančnih instrumentih. Posledično obsežna območja ostajajo neizkoriščena, čeprav bi lahko predstavljala strateške prostorske rezerve za razvoj obnovljivih virov energije, inovativnih industrij, dostopnih stanovanj in zelene infrastrukture.
Dokument kot eno izmed trinajstih sodelujočih regij posebej predstavlja tudi Zasavje. Zasavje ima enega največjih deležev degradiranih območij glede na svojo skupno površino v Sloveniji, kar je predvsem posledica njegove rudarske in industrijske preteklosti. Prav zaradi teh značilnosti predstavlja pomemben primer regije, kjer so razvojni izzivi izraziti, hkrati pa obstaja velik potencial za celovito preobrazbo prostora. Vključitev Zasavja v dokument zagotavlja, da so v evropski razpravi prepoznane tudi specifike slovenskih regij ter potrebe nekdanjih rudarskih območij.
Na podlagi skupne analize dokument oblikuje jasna sporočila in predloge za prihodnje ukrepanje. Med ključnimi poudarki so potreba po uvedbi namenskih finančnih mehanizmov za zgodnje faze projektov, večja prožnost obstoječih evropskih programov ter okrepitev institucionalnih zmogljivosti, zlasti vloge javnih razvojnih agencij. Regije ob tem izražajo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje, delitev znanja in vključevanje v strukturiran dialog z evropskimi institucijami.
Vloga RRA tukaj ni končana, saj bo tudi v nadaljevanju skupaj s partnerji sodelovala pri diseminaciji dokumenta in njegovem predstavljanju ključnim evropskim odločevalcem. Cilj je, da ugotovitve in priporočila prispevajo k oblikovanju bolj učinkovitih in praktično uporabnih evropskih politik, ki bodo omogočile, da se razvojni potencial degradiranih območij – tudi v Zasavju – pretvori v konkretne projekte in trajnostne razvojne učinke.
Končno obliko dokumenta lahko najdete TUKAJ.
Pobuda za pripravo dokumenta je izhajala iz skupne ugotovitve regij, da kljub ambicioznim evropskim ciljem in razpoložljivim finančnim sredstvom številna degradirana območja ostajajo neaktivirana. Razlog za to ni pomanjkanje razvojnih idej ali interesa vlagateljev, temveč odsotnost ustreznih in v praksi uporabnih finančnih ter institucionalnih instrumentov, zlasti v začetnih fazah projektov. Prav te izkušnje iz prakse so regije, med njimi tudi RRA, želele prenesti v evropski prostor in jih nasloviti v okviru prihajajočega večletnega finančnega okvira EU 2028–2034.
RRA je pri nastajanju dokumenta sodelovala v večmesečnem procesu izmenjave podatkov, strokovnih razprav in usklajevanja vsebin z drugimi evropskimi partnerji. S svojim prispevkom je izpostavila pomen regionalnega pristopa, vloge javnega sektorja ter razvojnih agencij pri prevzemanju začetnih tveganj, koordinaciji projektov in povezovanju deležnikov. Izkušnje z aktivacijo degradiranih območij so bile vključene v skupno analizo izzivov ter v oblikovanje konkretnih priporočil, namenjenih evropskim institucijam, državam članicam in regijam.
Ugotovitve dokumenta kažejo na jasen vzorec v vseh sodelujočih regijah: največje ovire za aktivacijo brownfieldov so pomanjkanje financiranja v zgodnjih fazah projektov, visoki stroški sanacije, zapleteni administrativni postopki ter sistemske vrzeli v obstoječih evropskih finančnih instrumentih. Posledično obsežna območja ostajajo neizkoriščena, čeprav bi lahko predstavljala strateške prostorske rezerve za razvoj obnovljivih virov energije, inovativnih industrij, dostopnih stanovanj in zelene infrastrukture.
Dokument kot eno izmed trinajstih sodelujočih regij posebej predstavlja tudi Zasavje. Zasavje ima enega največjih deležev degradiranih območij glede na svojo skupno površino v Sloveniji, kar je predvsem posledica njegove rudarske in industrijske preteklosti. Prav zaradi teh značilnosti predstavlja pomemben primer regije, kjer so razvojni izzivi izraziti, hkrati pa obstaja velik potencial za celovito preobrazbo prostora. Vključitev Zasavja v dokument zagotavlja, da so v evropski razpravi prepoznane tudi specifike slovenskih regij ter potrebe nekdanjih rudarskih območij.
Na podlagi skupne analize dokument oblikuje jasna sporočila in predloge za prihodnje ukrepanje. Med ključnimi poudarki so potreba po uvedbi namenskih finančnih mehanizmov za zgodnje faze projektov, večja prožnost obstoječih evropskih programov ter okrepitev institucionalnih zmogljivosti, zlasti vloge javnih razvojnih agencij. Regije ob tem izražajo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje, delitev znanja in vključevanje v strukturiran dialog z evropskimi institucijami.
Vloga RRA tukaj ni končana, saj bo tudi v nadaljevanju skupaj s partnerji sodelovala pri diseminaciji dokumenta in njegovem predstavljanju ključnim evropskim odločevalcem. Cilj je, da ugotovitve in priporočila prispevajo k oblikovanju bolj učinkovitih in praktično uporabnih evropskih politik, ki bodo omogočile, da se razvojni potencial degradiranih območij – tudi v Zasavju – pretvori v konkretne projekte in trajnostne razvojne učinke.
Končno obliko dokumenta lahko najdete TUKAJ.
