Podjetniški zajtrk Ženske skozi različne faze podjetja je v Zasavju potekal v izjemno spodbudnem vzdušju. Dogodek je pritegnil veliko število podjetnic, bodočih podjetnic ter žensk, ki so s podjetništvom povezane na različne načine, udeležilo pa se je tudi nekaj podjetnikov. Prav raznolikost udeleženk in udeležencev je ustvarila prostor za iskren dialog, izmenjavo izkušenj in povezovanje, ki presega posamezne panoge ali faze podjetniške poti.
V središču pogovora so bile zgodbe treh govork – Valentine Gazvoda, Anje Deželak in Petre Marinko – ki so iskreno spregovorile o začetkih, prelomnicah in realnih izzivih podjetništva. »Ideja je šele začetek, vse ostalo je delo, učenje in prilagajanje,« je bilo čutiti v razmislekih o neuspelih poskusih, spremembah smeri in iskanju prave poti.
Poseben poudarek je bil na pogumu za poskus. »Če ne boš poskusila, ne boš vedela,« je misel, ki je večkrat zazvenela kot tiho vodilo številnih podjetniških zgodb. Od poti brez jasne poslovne ideje do ustvarjanja nišnih produktov, ki spreminjajo navade uporabnikov – podjetništvo se je pokazalo kot proces, ki zahteva več kot racionalno načrtovanje: zahteva zaupanje vase.
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Udeleženke so izpostavile pomen postavljanja meja, dobrega načrtovanja in ljudi, s katerimi se obkrožamo. Ena od primerjav, ki je požela veliko odobravanja, je podjetništvo povezala s projektnim vodenjem vsakdanjega življenja – z jasno vizijo, fazami, možnostjo napak in učenjem iz njih. Kot pri kuhi »Če se kaj zažge, poskusiš znova,« je bil eden bolj slikovitih poudarkov pogovora.
Pomembno mesto je imela tudi tema netoksičnosti in podpore. Podjetništvo pogosto pomeni delo brez bolniške, brez jasnega delovnega časa in z veliko odgovornostjo, zato osebne mreže – starši, prijatelji, partnerji, skupnost – postajajo ključni steber vzdržnosti. »Skupnost lahko marsikaj olajša, a premalo si upamo vprašati ali deliti,« je bilo slišati ob razmisleku o strahu pred konkurenco in zadrževanju znanja zase.
Pogled v prihodnost je prinesel jasno sporočilo: podjetnice prihodnosti ne bodo same. Nehale bodo dvomiti vase, bolj se bodo povezovale, delile znanje in se obračale na mentorje. »Dovolj dobro je dovolj dobro – ni treba biti perfekten,« je misel, ki je lepo zaokrožila razpravo in naletela na soglasno prikimavanje.
Dogodek ni bil le poslušanje zgodb, temveč tudi aktivno vključevanje udeleženk, ki so se predstavile s svojimi idejami, podjetniškimi potmi in zelo konkretnimi izzivi, s katerimi se srečujejo. Izmenjali so se kontakti, stkale nove vezi in odprla vprašanja, ki kličejo po nadaljevanju.
Prav ti izzivi bodo že marca letos v ospredju podjetniškega hekatona, kjer bomo skupaj iskali rešitve, preizkušali ideje in krepili lokalno podjetniško skupnost. Podjetniški zajtrk je tako še enkrat pokazal, da ima Zasavje veliko znanja, izkušenj in poguma – ter skupnost, ki zna stopiti skupaj.
V središču pogovora so bile zgodbe treh govork – Valentine Gazvoda, Anje Deželak in Petre Marinko – ki so iskreno spregovorile o začetkih, prelomnicah in realnih izzivih podjetništva. »Ideja je šele začetek, vse ostalo je delo, učenje in prilagajanje,« je bilo čutiti v razmislekih o neuspelih poskusih, spremembah smeri in iskanju prave poti.
Poseben poudarek je bil na pogumu za poskus. »Če ne boš poskusila, ne boš vedela,« je misel, ki je večkrat zazvenela kot tiho vodilo številnih podjetniških zgodb. Od poti brez jasne poslovne ideje do ustvarjanja nišnih produktov, ki spreminjajo navade uporabnikov – podjetništvo se je pokazalo kot proces, ki zahteva več kot racionalno načrtovanje: zahteva zaupanje vase.
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Udeleženke so izpostavile pomen postavljanja meja, dobrega načrtovanja in ljudi, s katerimi se obkrožamo. Ena od primerjav, ki je požela veliko odobravanja, je podjetništvo povezala s projektnim vodenjem vsakdanjega življenja – z jasno vizijo, fazami, možnostjo napak in učenjem iz njih. Kot pri kuhi »Če se kaj zažge, poskusiš znova,« je bil eden bolj slikovitih poudarkov pogovora.
Pomembno mesto je imela tudi tema netoksičnosti in podpore. Podjetništvo pogosto pomeni delo brez bolniške, brez jasnega delovnega časa in z veliko odgovornostjo, zato osebne mreže – starši, prijatelji, partnerji, skupnost – postajajo ključni steber vzdržnosti. »Skupnost lahko marsikaj olajša, a premalo si upamo vprašati ali deliti,« je bilo slišati ob razmisleku o strahu pred konkurenco in zadrževanju znanja zase.
Pogled v prihodnost je prinesel jasno sporočilo: podjetnice prihodnosti ne bodo same. Nehale bodo dvomiti vase, bolj se bodo povezovale, delile znanje in se obračale na mentorje. »Dovolj dobro je dovolj dobro – ni treba biti perfekten,« je misel, ki je lepo zaokrožila razpravo in naletela na soglasno prikimavanje.
Dogodek ni bil le poslušanje zgodb, temveč tudi aktivno vključevanje udeleženk, ki so se predstavile s svojimi idejami, podjetniškimi potmi in zelo konkretnimi izzivi, s katerimi se srečujejo. Izmenjali so se kontakti, stkale nove vezi in odprla vprašanja, ki kličejo po nadaljevanju.
Prav ti izzivi bodo že marca letos v ospredju podjetniškega hekatona, kjer bomo skupaj iskali rešitve, preizkušali ideje in krepili lokalno podjetniško skupnost. Podjetniški zajtrk je tako še enkrat pokazal, da ima Zasavje veliko znanja, izkušenj in poguma – ter skupnost, ki zna stopiti skupaj.
