Območni načrt za pravični prehod Zasavja | Regionalna razvojna agencija Zasavje

V okviru Sklada za pravični prehod je predvideno financiranje naslednjih sklopov operacij:

1. Razogljičenje regije

Razogljičenje v regiji bo prispevalo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, hkrati pa prispevalo k ustvarjanju novih, zelenih delovnih mest oziroma prestrukturiranju obstoječih kompetenc za področje trajnostne rabe energije, skladno tudi z ugotovitvami Mednarodne organizacije dela ter skladno z učinki na zaposlovanje, kot jih predvideva sprejeti NEPN.

S sredstvi iz sklada se bo podprlo:

1.1 Proizvodnjo različnih tehnologij OVE, pri čemer bodo naložbe prednostno usmerjane na prostorsko in okoljsko degradirana območja; Pričakuje se, da bodo novi in obstoječi gospodarski subjekti na podlagi dejavnosti raziskav in razvoja glede OVE in nizkoogljičnih tehnologij povzročili implementacijo teh tehnologij v (vsaj) regionalne proizvodne sisteme (npr. zelena energija v proizvodnji stekla ipd.) in omejili beg možganov iz regije, kot posledico zanimivih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, zagotovljenih v regiji.

1.2 Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu bodo podprti v okviru podpore produktivnim naložbam (Strateški cilj 2), v kombinacijami z aktivnostmi za razogljičenje, snovno učinkovitost, ustvarjanje delovnih mest ipd. Glavna ciljna skupina za zgoraj navedene ukrepe bodo skupnosti na področju obnovljivih virov energije in energetske skupnosti državljanov kot jih predvideva »Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov« in »Direktiva (EU) 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU«.

2. Trajnostni, prožni in raznolik gospodarski razvoj

Načrtovana kombinacija ukrepov za doseganje tega strateškega cilja bo usmerjena v gospodarsko prestrukturiranje regije skladno z NEPN in Slovensko strategijo pametne specializacije ter Regionalnim razvojnim programom Zasavja, v smeri prehoda v nizkoogljično, krožno, digitalizirano gospodarstvo.

S sredstvi sklada za pravični prehod se bo podprlo:

2.1 Naložbe v raziskave, razvoj in inovacije ter proizvodne zmogljivosti regije v malih in srednje velikih podjetjih (MSP):

v sklopu tega ukrepa bo podpora namenjena malim in srednje velikim podjetjem predvsem na področjih, ki so kot prebojna prepoznana v Strategiji pametne specializacije ter na tistih področjih, ki se bodo izkazala kot odločilna za izvedbo pravičnega prehoda regije in blaženje posledic in izkoriščanje potenciala nadaljnje preobrazbe v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Podpora bo namenjena tudi krepitvi RRI, ki bo temeljil na prenosu znanj med MSP in velikimi podjetji.

2.1.1 Naložbe v RRI – podpora naložbam v raziskave in razvoj povezane z industrijo 4.0 in s tovarnami prihodnosti (npr. digitalizacija; povečanje virtualizacije procesov in delovne sile; simulacije prototipnih rešitev; uvajanja umetne inteligence v proizvodne procese; razvoj pametnih prostorov; robotika; hiperavtomatizacija; rešitve IoT; digitalni dvojčki). Podpora bo med drugim namenjena rešitvam s področij energetske in snovne učinkovitosti; večanja deleža rabe OVE; uvajanju materialov, storitev, poslovnih modelov, itd. ki so skladni z načeli krožnega gospodarstva. Predvidena je podpora raziskavam in razvoju produktov za električne inštalacije v pametnih stavbah, mestih, e-mobilnosti in baterijskih hranilnikih električne energije (kot npr. Vzpostavitev Centra za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij - DUBT).

2.1.2 Naložbe v podjetja - Sredstva bodo namenjena produktivnim naložbam za izvedbo projektov namenjenih komercializaciji razvitih materialov, izdelkov, (ne)tehnoloških rešitev, storitev in poslovnih modelov v MSP in izjemoma v velika podjetja z odlučujočim regionalnim vplivom (obrazložitev in okvirni seznam podjetij v nadaljevanju poglavja 2.4), ki bodo na področjih skladnih s S5 krepila proizvodne, storitvene in/ali raziskovalno razvojne dejavnosti za pospeševanje dvojnega prehoda. Podpora bo med drugim namenjena naložbam na področjih povezanih s prehodom v nizkoogljično krožno gospodarstvo (URE, OVE, dvig snovne produktivnosti, industrijska simbioza, razvoj materialov, izdelkov, storitev, poslovnih modelov, socialno podjetništvo itd.) in s preobrazbo v industrijo 4.0, digitalizacijo, itd. Naložbe bodo morale skladno s S5 in NEPN slediti načelom energetsko učinkovitega in krožnega gospodarstva v vseh fazah projekta.

2.1.3. Pilotni in demonstracijski projekti - V okviru tega ukrepa bo mogoče podpreti tudi izvedbo pilotnih/demonstracijskih projektov za izvedbo tehnoloških in/ali netehnoloških / družbenih inovacij. Poseben poudarek bo namenjen krepitvi regionalnih partnerstev med ključnimi podjetji v regiji, strateško razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP) v okviru S5 in drugimi že obstoječimi partnerstvi, grozdi (DIHi ipd.). S temi projekti se vzpostavljajo pogoji potrebni za izvedbo višjih stopenj razvoja (TRL 5-8), kar pomeni razvoj novih rešitev in tehnologij do stopnje, ki omogoča vstop na trg

2.2 Razvoj start-up ekosistema ter spodbujanje podjetij s potencialom hitre rasti, vključno z ekonomsko poslovno infrastrukturo: Podpora bo namenjena projektom in pobudam, ki bodo bodisi izkoristile ali izboljšale obstoječe potenciale in zmogljivosti zagonskih, malih in srednje velikih podjetij v regiji, predvsem v sektorjih Strategije pametne specializacije, in bodo hkrati prispevale k prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo.
Sredstva bodo usmerjena v vlaganja v nadaljnji funkcionalni razvoj saniranih površin, vključno z ekonomsko-poslovno infrastrukturo (poslovnimi conami in podjetniškimi inkubatorji), kar je eden izmed predpogojev za rast in razvoj MSP kot tudi za velika podjetja. Pri podpori tem ukrepom bomo ravnali v skladu s pojasnilom v zvezi z načelom onesnaževalec plača, ki je podrobneje predstavljeno v (Prilogi2).

Z investicijami v infrastrukturo na degradiranih območjih, ki bodo namenjena razvoju podjetništva bomo spodbujali podjetniško aktivnost in prestrukturiranje regije, ustvarjali nova delovna mesta (neposredni učinki tovrstnih investicij), poskrbeli za ohranjanje in revitalizacijo kulturne dediščine vezane na premogovništvo in s tem naredili regijo tudi bolj privlačno z vidika turizma (posredni učinki tovrstnih investicij).V procesu priprave tega dokumenta so imeli deležniki v regiji več možnosti, da predlagajo in identificirajo projekte za prehod regije v brezogljično družbo.

3. Visoko motivirani in usposobljeni prebivalci

Na področju ravnanja s človeškimi viri in vlaganja v človeške vire se bo s sredstvi Sklada za pravični prehod podprlo:

3.1 Obogateno izvajanje kakovostnega in dostopnega učenja: s poudarkom na krepitvi ključnih in poklicnih kompetenc (predvsem kompetence podjetnosti, digitalne in zelene kompetence) šolajočih in strokovnih delavcev, ter vključujočega vzgojno-izobraževalnega okolja po celotni vertikali (od vrtcev do višjega šolstva), ter digitalni preobrazbi šolskega prostora;

3.2 Vseživljenjsko karierno orientacijo in usposabljanje brezposelnih ter iskalcev zaposlitev (informiranje, motiviranje, aktivnosti svetovanja brezposelnim, neformalna izobraževanja in usposabljanja, prekvalifikacije in dokvalifikacije s ciljem prehoda v zaposlitev ali samozaposlovanje);

3.3 Uvajanje krožnih vsebin v vzgojno izobraževalnih zavodih, predvsem vsebin, znanja in kompetenc, potrebnih za zelena delovna mesta ter za prehod v nizkoogljično družbo in gospodarstvo (v skladu s cilji področja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj- Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR);

Zasavska statistična regija vključuje občine Hrastnik, Litijo, Trbovlje in Zagorje ob Savi, in po podatkih Statističnega urada RS za leto 2020 šteje 57.148 prebivalcev. Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi so splošno prepoznane kot rudarska okolja z bogato tradicijo rudarjenja. Zaradi zrelosti faze procesa izstopa iz premoga v regiji je vplivno območje premogovniške industrije na območju teh treh občin jasno prepoznano, zato ga opredeljujemo kot ožje območje pravičnega prehoda. V širše vplivno območje je uvrščena tudi občina Litija, saj spada v statistično regijo Zasavje. Ključni strateški cilji ter nadaljnji ukrepi pravičnega prehoda so zasnovani tako, da bodo primarno usmerjeni v ustvarjanje pozitivnih vplivov na ožje vplivno območje, pri čemer pa se ti vplivi lahko dosegajo z izvajanjem ukrepov znotraj celotne regije Zasavje.

Za vpogled v trenutno stanje v zasavski premogovniški regiji je bila ob pripravi NSPP (Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij) izvedena temeljita primerjalna analiza, kjer so bili obravnavani vsi elementi pravičnega prehoda – energetski prehod, tranzicija človeškega kapitala in družbene infrastrukture, gospodarstva in okolja. Izdelana je bila ocena stanja za vsako od premogovnih regij in opredeljene glavne razvojne potrebe v posamezni premogovni regiji.

V procesu pravičnega prehoda zasavske regije bodo podprti ukrepi, ki bodo zmanjšali razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Predvideni so programi za pridobivanje kompetenc med nižje kvalificiranimi zaposlenimi in brezposelnimi z namenom, da bodo lahko zasedli zahtevnejša delovna mesta, ki so in bodo na voljo v gospodarskem sektorju. Pomembnem poudarek bo na ustreznih in ciljno usmerjenih programih za mlade, s katerimi bomo zajezili beg možganov in privabili mlajšo populacijo in ustrezne kadre v regijo. Tudi v tem primeru gre za podporne programe, ki bodo generirali nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Na področju razvoja človeških virov je v regiji identificiranih več področij, ki jih bo potrebno podpreti za uspešno dokončanje zelene preobrazbe. Med ključnimi je izboljšanje lokalnega izobraževalnega sistema, obogatitev in krepitev ključnih kompetenc šolajočih (predvsem digitalnih, kompetenc podjetnosti, prehod v nizkoogljčno krožno gospodarstvo). Osredotočali se bomo tudi na prenos razvitih rešitev na področju ključnih kompetenc v vzgojno izobraževalne zavode in na širitev in razvoj inovativnih učnih okolij, podprtih z IKT v šolskem prostoru ter vpetost šolskega prostora v ukrepe ostalih razvojnih področji (npr. demonstracijski centri, robotika, umetna inteligenca, prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, itd.).

Potencial za ustvarjanje novih delovnih mest je v regiji evidenten v sektorju MSP (malih in srednje velikih podjetjih) in v velikih podjetjih. Z ustrezno podporo načrtujemo razvoj novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo v obeh sektorjih. Temu bodo sledili tudi usmerjeni programi usposabljaj in izobraževanj za ustrezen razvoj usmerjanje kadrov. Analiza vrzeli, ki je bila izdelana za regijo pokaže, da so velika podjetja izven sektorja energetike pomemben dejavnik gospodarskega razvoja regije. Ta podjetja so pomemben deležnik pri zagotavljanju pravičnega prehoda tako zaradi potenciala, ki ga imajo pri ohranjanju delovnih mest in pri razvoju potenciala za nove zaposlitve. Imajo pa tudi pomembno vlogo pri razvoju in delovanju zagonskih in MSP, saj se z njimi povezujejo v različne ekosisteme. To vlogo bodo igrala in nadgradila tudi v prihodnje. Pri velikih podjetjih bomo spodbujali širitev in optimizacijo njihovih obstoječih proizvodnih aktivnosti ter izgradnjo z njimi povezanega in diverzificiranega ekosistema gospodarskih dejavnosti, ki bo vključeval podjetja vseh oblik. Pomembno bo, da velika podjetja k sodelovanju pritegnejo visoko izobražene posameznike in posameznice tudi iz drugih regij. MSP v zasavski regiji zaposlujejo 87% (2019) delovno aktivnega prebivalstva. zato MSP predstavljajo največji potencial v tem sektorji večji. Zaposlitveni potencial Razvojni potencial MSP se kaže v novih tehnologijah in novih materialih. Z ukrepi pravičnega prehoda bodo podprte nove proizvodne in storitvene dejavnosti MSP sektorja, ki bodo ustvarjale dodano vrednost in generirale nova delovna mesta.

V regiji obstaja velik potencial za krepitev kapacitet na področju raziskav in inovacij in uvajanja oziroma razvoja novih raziskovalnih dejavnosti. Gre za področje, ki po eni strani zagotavlja delovna mesta z najvišjo dodano vrednostjo po drugi strani pa izvaja izobraževalne in raziskovalne programe, ki pomenijo specialna znanja, razvoj tehnologije in izjemno okolje za razvoj kadrov. Velika podjetja bodo tako lahko, v sodelovanju z raziskovalni organizacijami in drugimi relevantnimi deležniki iz regije, upravičena do sredstev za raziskovalno razvojne dejavnosti na področjih, ki bodo skladna s Slovensko strategijo pametne specializacije. To podporo bo mogoče kombinirati z ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja. V regiji se načrtuje ukrepe RRI, vključujoč raziskovalno infrastrukturo, v sodelovanju z obstoječimi raziskovalnimi organizacijami. Z ukrepi pravičnega prehoda bodo podrte raziskovalne aktivnosti obstoječih gospodarskih subjektov in nove potecialne raziskovalne dejavnosti.

Za hitrejše prestrukturiranje gospodarstva je v regiji prepoznana potreba po večji diverzifikaciji lokalnega gospodarstva, tako v smislu sektorske, kot tudi velikostne raznolikosti. Od analiziranih sektorjev bo treba v prihodnje vlagati v nadaljnji razvoj panog, kot so npr. elektroindustrija, nove tehnologije (IT, brezogljične, vesoljske in merilne tehnologije), proizvodnja in predelava kovin in nekovin ter kmetijstvo v povezavi s samooskrbo. Sorazmerno šibko so razviti tudi sektorji storitvene dejavnosti, lesne industrije in turizma, kjer se priložnosti kažejo predvsem v smeri razvoja trajnostnega turizma.

Rezultate bomo dosegli z izvajanjem ukrepov, ki bodo usmerjeni v ustrezno diverzifikacijo gospodarstva in podporo pri njegovi preobrazbi v smeri nizkoogljičnih in krožnih poslovnih modelov ter ustreznega podpornega okolja za trajnosten razvoj regij.

Pomemben dejavnik pravičnega prehoda je tudi ustrezna prometna povezanost regije, s sosednjimi regijami. Zasavska regija v prejšnjem stoletju ni imela velike potrebe po izboljšanju cestnih povezav s sosednjimi regijami, saj gospodarstvo zaradi premogovništva ni bilo diverzificirano. Veliko gospodarskih družb je bilo namreč odvisnih od premogovne družbe, ki je premog prodajala zasavski Termoelektrarni Trbovlje. Slednja je nato svoj glavni proizvod, elektriko, v druge dele države pošiljala preko električnega omrežja. Večji regionalni zaposlovalci pa so za opravljanje dejavnosti uporabljali tudi železnico. Z opuščanjem premogovne dejavnosti leta 2000 se je pričela diverzifikacija regionalnega gospodarstva, ki pa za normalni razvoj potrebuje sodobno cestno povezavo z vsemi sosednjimi regijami. Posebno kritična je cestna povezava z V Slovenijo po regionalni cesti regionalna cesta G2-108 od mesta Hrastnik do naselja Zidani Most, ki predstavlja najkrajšo ravninsko povezavo z vzhodno Slovenijo, vendar je povsem neprimerna za tovorni promet (npr. enosmerni promet na določenih odsekih, večkratno prečkanje železnice). Tovorni promet zato poteka skozi urbana središča in čez prelaze, kar ni ustrezno. Rekonstrukcija regionalne ceste Hrastnik-Zidani Most bi zato regiji omogočila sodobno cestno povezavo z vzhodno Slovenijo in s tem pogoje za hitrejšo diferzifikacijo gospodarstva.

Za področje energetike so razvojne potrebe identificirane na nacionalni ravni. Med splošne razvojne potrebe spadajo: zmanjšanje tveganja odvisnosti od uvoza energije; večji delež OVE v končni rabi energije, povečevanje URE in povečanje zmogljivosti in možnosti shranjevanja energije, vključno z razvojem vodikovih tehnologij in z uporabo baterij kot tudi projekti za spajanje sistemov. Dvig deleža OVE je v regiji pomemben tudi zato, ker bo na ta način mogoče izboljšati kakovost zraka. Proizvodnja in shranjevanje energije iz OVE sta temeljni dejavnosti, ki bosta katalizirali nastanek novih delovnih mest in kateri bosta zagotovili ohranitev usmerjenosti regije v energetski sektor. Naložbe so zasnovane kot stebri gospodarskih ekosistemov znotraj obetavnih panog prihodnosti, okrog katerih bodo delovala predvsem mala in srednja podjetja.

V procesu priprave območnega načrta so imeli deležniki priložnost identificirati in predlagati projekte, ki so pomembni za transformacijo regije. Med vsemi deležniki, tako na regionalni, kot tudi nacionalni ravni, so bili kot vodilni prepoznani naslednji projekti, ki v največji meri odgovarjajo na razvojne potrebe za reševanje izzivov prehoda:

Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT)

Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij pod vodstvom Kemijskega inštituta bo prva javna raziskovalna organizacija v regiji v okviru katere bo vzpostavljena raziskovalna infrastruktura, kjer bodo raziskovalci delovali v smeri prehoda industrije v moderno zeleno usmerjeno industrijo. V okviru projekta bodo podprte raziskave brezogljičnih tehnologij, kar vključuje baterijske sisteme, vodikove tehnologije, inovativne sisteme za shranjevanje in pretvorbo toplote.

Revitalizacija in opremljanje površin namenjenih ekonomsko poslovni infrastrukturi

Kljub velikemu obsegu funkcionalno degradiranih območij, ki so posledica premogovništva in težke industrije, je v Zasavju veliko pomanjkanje ustrezno opremljenih poslovnih površin, ki bi bila na voljo potencialnim investitorjem. Prav zato je revitalizacija degradiranih površin za namene nastanka oz. širitve ekonomsko poslovne infrastrukture za regijo izjemnega pomena, saj bi imela znaten pozitiven vpliv na izboljšanje poslovnega okolja, saj so bili tekom procesa pridobljeni številni predlogi podjetniških investicij s strani podjetij, ki so seveda vezani na vzpostavitev oz. širjenje poslovnih con OIC Lakonca v Trbovljah, OIC Kisovec v Zagorju ob Savi ter OC Rudnik v Hrastniku.

Izboljšanje prometne povezljivosti z rekonstrukcijo ceste G2-104 Ljubljana-Zidani Most

Rekonstrukcija cesta G2-104 povezuje Hrastnik s pomembnim prometnim križiščem Zidani most ter zaradi neprimernosti za tovorni promet predstavlja veliko oviro za regionalni razvoj. Z rekonstrukcijo ceste se bo Zasavju zagotovila povezljivost do drugih regionalnih centrov v vzhodni Sloveniji in povezavo na načrtovano 3. razvojno os, razbremenile se bodo obstoječe zasavske ceste ter povečala prometna varnost. Izboljšanje dostopnosti bo tako prispevalo k zmanjšanju razvojnega zaostanka regije.

Proces prestrukturiranja zasavske regije se je začel že leta 1999. V Sloveniji je takrat potekal referendum o gradnji novega bloka Termoelektrarne Trbovlje (TET), na katerem so prebivalci projekt zavrnili. Ker je bilo poslovanje bližnjega premogovnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) tesno povezano s TET, je bila sprejeta odločitev o zaprtju rudnika. Leta 2000 je bil sprejet Zakon o ureditvi postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje – Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. S tem se je začelo opuščanje premogovne dejavnosti v zasavski regiji.

V takratnem procesu prestrukturiranja in opuščanja premogovne dejavnosti v regiji načela pravičnega prehoda iz premoga niso bila upoštevana, predvsem načelo nadomeščanja izgubljenih delovnih mest in spodbujanja razvoja novih gospodarskih dejavnosti.

Regija se dvajset let kasneje sooča s številnimi strukturnimi problemi, ki so značilni za premogovne regije v procesu prehoda iz premoga. Med prebivalstvom je prisotna dolgotrajna brezposelnost, iz regije odhaja višje kvalificirana delovna sila, prebivalstvo se stara, v celotni regiji je zaznan proces depopulacije. V primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami, ima zasavska najnižji BDP in premalo delovnih mest, predvsem tistih z višjo dodano vrednostjo. Zgovoren je tudi podatek o visokem deležu dolgotrajno brezposelnih oseb, predvsem v občini Trbovlje, kjer ta delež predstavlja 6,5 % vseh brezposlenih (2019).

Posledica zapiranja premogovne dejavnosti je bilo tudi zmanjšanje ekonomske aktivnosti v tistih gospodarskih dejavnostih, ki so bile neposredno in posredno povezane s premogovnikom. V obdobju prvega procesa prestrukturiranja je bilo v regiji izgubljenih več kot 5000 delovnih mest, kar je v obdobju med letoma 2000 in 2011 predstavljalo 27 % delež vseh delovnih mest v regiji. V obdobju postopnega opuščanja premogovne dejavnosti v zasavski regiji izgubljena delovna mesta nikoli niso bila nadomeščena in posledično se je iz Zasavja izselilo 11 % prebivalstva.

Analiza vrzeli je pokazala, da v regiji trenutno danes ni dovolj novih zaposlitvenih možnosti za zaposlovanje brezposelnih, ki so ostali brez dela po zaprtju premogovne industrije. V regiji ostaja velik delež brezposelnih, katerih izobrazbena struktura ne ustreza aktualnim potrebam regijskega gospodarstva. Poleg tega je zaradi pomanjkanja delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, prisotna dnevna delovna migracija kompetentne delovne sile v Ljubljano in druga mestna središča izven regije.

V procesu pravičnega prehoda bo potrebna uskladili potrebe gospodarstva in trga dela ter zagotoviti nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki bodo domačemu prebivalstvu omogočila delo in življenje v regiji.

Kljub opustitvi rabe premoga so zaradi delujočih ključnih gospodarskih dejavnosti, emisije CO2 v regiji še vedno precejšnje. Velika obremenitev s CO2 izhaja deloma iz večjega obsega dnevnega prometa, saj se večina zaposlenih vozi na delo v druge kraje Slovenije. K temu pripomore slaba prevetrenost kotlin, poleg tega pa je v regiji še vedno nekaj podjetij, ki imajo CO2 intenzivno proizvodnjo (Steklarna Hrastnik – Special d.o.o., Steklarna Hrastnik – Vitrum d.o.o., IGM Zagorje, Komunala Trbovlje, TKI Hrastnik).