SI / EN

Mehanizem za pravični prehod

Nov program evropske kohezijske politike 2021-2027 med svoja prioritetna prednostna območja navaja tudi zeleno, nizkoogljično Evropo, v okviru katerega si bo prizadevala za zeleno, čistejšo in podnebno nevtralno Evropsko unijo. V Evropski uniji je trenutno še vedno 12 držav 41 premogovnih regij, v katerih je v premogovni dejavnosti neposredno zaposlenih 185.000 delavcev, v termoelektrarnah na premog pa še dodatnih 53.000 delavcev. Vse premogovne regije se soočajo z enakimi pojavi, kot so pomanjkanje usposobljene delovne sile, deindustrializacija in visoki stroški delovne sile, ki jim preprečujejo, da bi izkoristili vse prednosti, ki jih prinašajo spremembe industrijske proizvodnje. Prav tako si je Evropska unija zadala cilj, da bo v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom vzpostavila klimatsko nevtralno gospodarstvo, ki med drugim zajema tudi postopno opustitev uporabe premoga za pridobivanje energije. Premogovne regije bo potrebno zato gospodarsko prestrukturirati, saj jim v nasprotnem primeru grozi, da bodo zaradi opustitve premogovne dejavnosti utrpele negativne družbene posledice in upad gospodarskih aktivnosti. Nekatere regije, kjer prestrukturiranje gospodarstva po opustitvi premogovne dejavnosti ni bilo uspešno, so takšne posledice že doživele.  Zaradi vseh teh razlogov je Evropska unija ustanovila Mehanizem za pravični prehod, katerega namen je ublažiti socialne in gospodarske posledice prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, ki mora potekati čim bolj pravično. 

Mehanizem za pravični prehod je sestavljen iz treh stebrov:

Prvi steber 
mehanizma predstavlja Sklad za pravični prehod, v okviru katerega bodo prijaviteljem na voljo nepovratna sredstva. Skupni proračun Sklada na ravni EU naj bi znašal okrog 17,5 mrd. €. Od tega bo za Zasavje na voljo predvidoma 74 mio. € nepovratnih sredstev. Sredstva iz Sklada bodo financirana iz proračuna EU za obdobje 2021-2027 ter iz instrumenta Next Generation EU . Stopnja financiranja je bila določena glede na stopnjo razvitosti regije, v kateri se projekti izvajajo. Le-ta v Zasavju znaša do 85 %. Pri dodeljevanju sredstev se bodo upoštevala tudi pravila o državnih pomočeh. Upravičenci do sredstev iz Sklada so tako osebe javnega prava (javni zavodi, javne agencije, občine), kot tudi osebe zasebnega prava (MSP in velika podjetja).

Namenska shema v okviru programa InvestEU predstavlja drugi steber mehanizma in je namenjena predvsem zasebnim naložbam. Program InvestEU podpira širok spekter naložb - od energetske in prometne infrastrukture do gospodarske diverzifikacije in socialne infrastrukture. V okviru sheme bodo na voljo posojila, v okviru katerih se na ravni EU predvideva, da bodo ustvarila nekje med 10-15 mrd. (predvsem zasebnih) naložb.

Tretji steber 
mehanizma bodo posojila v javnem sektorju, ki jih zagotavlja Evropska investicijska banka. Za naložbe v javnem interesu bo na voljo 1,5 mrd. € nepovratnih sredstev iz proračuna EU v kombinaciji z 10 mrd. posojil Evropske investicijske banke, s čimer naj bi se mobiliziralo med 25-30 mrd. € javnih naložb. Instrument bo na voljo izključno javnim subjektom in bo podpiral projekte, ki ne ustvarijo zadostnega toka lastnih sredstev za komercialno financiranje. 

S sredstvi tretjega stebra MPP bi lahko predvsem, a ne izključno podprli ukrepe, ki bodo prispevali k:

  • boljši povezljivost regije in sicer predvsem v sektorjih/na področjih spodbujanja javnega potniškega prometa; infrastrukture in spodbujanju mehkih ukrepov za razvoj trajnostne (lokalne) mobilnosti; razvoj in modernizacija povezav regije za potrebe rasti gospodarstva; aktivne mobilnosti; itd. Med ključnimi projekti, ki so jih prepoznali deležniki v regiji je rekonstrukcija (regionalne ali glavne) ceste Zidani most – Hrastnik s katero bo zagotovljena povezava regije z drugimi regionalnimi središči in omogočila priključevanje regije na načrtovano tretjo razvojno os, ki trenutno predstavlja oviro za diverzifikacijo gospodarstva. Za predvideno rekonstrukcijo, ki se bi izvedla fazno, se načrtuje tudi pridobitev sredstev III. Stebra mehanizma za pravični prehod.

  • razogljičenju regije in sicer predvidoma v teh sektorjih/na teh področjih: učinkovita raba energije v vseh sektorjih, obnovljivi viri energije; spodbujanje samozadostnih lokalnih skupnosti; izgradnjo kapacitet za shranjevanje viškov energije OVE (vključno z uporabo zelenega vodika); digitalizacije in vzpostavitve pametne energetske infrastrukture; relevantna usposabljanja in izobraževanja; ter na področju urbane prenove in regeneracije, sanaciji in dekontaminaciji zemlje in ekosistemov itd.

Črpanje sredstev iz Mehanizma za pravični prehod je opredeljeno v Območnem načrtu za pravični prehod Zasavske premogovne regije, ki je bil sprejet konec leta 2022. Območni načrt je programski dokument, v katerem je določeno, da se bo prestrukturiranje Zasavja podprlo na štirih področjih, in sicer na: energetiki, gospodarstvu, izboljšanju povezljivosti regije in človeških virih. Večina operacij se bo podprla preko javnih razpisov, nekatere operacije pa tudi preko instrumenta neposredne potrditve operacije. Območni načrt za pravični prehod Zasavske premogovne regije najdete na tej povezavi.


  


Zasavje

Zasavska regija leži v osrčju Slovenije, ob srednjem toku reke Save in je obkrožena s številnimi vrhovi, ki jim kraljuje "zasavski Triglav" – Kum. Sestavljajo jo občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Litija.