SI / EN

Od Toronta do Zasavja: kako povezati znanje, inovacije in nova delovna mesta?


Kako v regijah, ki prehajajo iz tradicionalne industrije v nove gospodarske dejavnosti, zagotoviti ustrezne kadre, zadržati mlade in spodbuditi razvoj inovativnih podjetij?

To so bila osrednja vprašanja mednarodnega srečanja OECD, ki je 17. in 18. novembra 2026 potekalo v Torontu v Kanadi. Srečanja  se je udeležila tudi predstavnica Regionalne razvojne agencije Zasavje.

Dogodek je potekal v okviru projekta OECD Regional Development Policy for Industrial Transition: A Transatlantic Perspective, ki povezuje evropske in severnoameriške regije s podobnimi izzivi industrijske preobrazbe. S študijskimi obiski, tematskimi seminarji in izmenjavo izkušenj sodelujoče regije spoznavajo različne razvojne pristope ter iščejo rešitve, ki jih je mogoče prilagoditi njihovim potrebam. V projektu sodeluje tudi Zasavje, ki tako pridobiva dragocena mednarodna znanja in izkušnje ter prispeva k oblikovanju priporočil za uspešnejšo industrijsko preobrazbo regij.

Brez ustreznih kadrov ni uspešne industrijske preobrazbe

Osrednja tema četrtega tematskega seminarja OECD Skills and Employment for Regions in Industrial Transition je bila povezanost demografskih sprememb, razvoja znanj in potreb gospodarstva. Staranje prebivalstva, odseljevanje mladih in pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov so izzivi, s katerimi se poleg Zasavja soočajo številne industrijske regije v Evropi in Severni Ameriki.

Eden pomembnejših poudarkov srečanja je bil, da razvoj novih gospodarskih dejavnosti ne more potekati ločeno od razvoja kadrov. Če želimo v regijo privabiti nove investicije in ustvarjati kakovostna delovna mesta, moramo pravočasno poskrbeti tudi za ustrezna znanja. To zahteva tesnejše sodelovanje podjetij, izobraževalnih ustanov in razvojnih institucij, predvsem pa več praktičnega izobraževanja, usposabljanja ob delu in prilagajanja izobraževalnih programov dejanskim potrebam gospodarstva.

Za Zasavje je to še posebej pomembno v času, ko se s sredstvi Sklada za pravični prehod vzpostavljajo nove gospodarske, raziskovalne in tehnološke zmogljivosti. Ob načrtovanju investicij moramo zato razmišljati tudi o tem, kdo bo v novih podjetjih in razvojnih centrih delal ter kako bomo za takšne priložnosti usposobili domače prebivalstvo.

V Torontu smo spoznali, kako raziskovalne ideje postanejo uspešna podjetja

Pomemben del obiska je bil namenjen spoznavanju torontskega inovacijskega ekosistema. Na Univerzi v Torontu smo obiskali Schwartz Reisman Innovation Campus, kjer smo spoznali programe za razvoj podjetništva, prenos raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo ter povezovanje raziskovalcev, študentov, podjetij in investitorjev.

Posebej zanimiva je bila predstavitev inkubatorja BioLabs, ki mladim biotehnološkim podjetjem omogoča uporabo skupnih laboratorijev, raziskovalne opreme in strokovnih storitev. Takšen model podjetjem omogoča, da se osredotočijo na razvoj tehnologij, ne da bi morala že na začetku vlagati velika sredstva v lastno infrastrukturo.





Obiskali smo tudi MaRS Discovery District, eno vodilnih kanadskih inovacijskih središč, kjer povezujejo zagonska podjetja, raziskovalne ustanove, industrijo in investitorje. Spoznali smo različne modele podpore podjetjem, od preverjanja podjetniških idej do njihovega prodora na trg in mednarodne rasti.

Skupno sporočilo predstavljenih pristopov je bilo jasno: inovacijski ekosistem ni le stavba z raziskovalno opremo ali pisarnami, temveč predvsem mreža ljudi, znanja, podjetij in podpornih storitev, ki omogočajo, da se dobre ideje razvijejo v uporabne rešitve in uspešne poslovne zgodbe.

Kaj lahko iz teh izkušenj prenesemo v Zasavje?

Obisk je ponudil več zanimivih izhodišč za nadaljnji razvoj Zasavja. Eno pomembnejših spoznanj je, da sama izgradnja raziskovalne ali podjetniške infrastrukture še ne zagotavlja razvoja novih podjetij in delovnih mest. Ključno je, kako te zmogljivosti povezujemo z gospodarstvom, raziskovalnimi institucijami in podjetniki ter kako jih vključujemo v razvoj konkretnih rešitev.

Zasavje ima priložnost, da na podlagi svoje industrijske tradicije in novih razvojnih investicij postopoma oblikuje lastno tehnološko nišo. Pomembno izhodišče predstavlja Center DUBT, ki lahko skupaj z obstoječimi podjetji, raziskovalnimi partnerji in novimi investicijami postane osrednje stičišče razvoja in preizkušanja tehnologij na področju vodika, shranjevanja energije, energetske učinkovitosti in razogljičenja industrije.

Prav izkušnje iz Toronta kažejo, da bi bilo smiselno ob takšni infrastrukturi razvijati tudi specializirano podporno okolje za tehnološka podjetja, ki bi jim omogočalo dostop do raziskovalne opreme, strokovnega znanja, mentorjev in industrijskih partnerjev. Tako bi lahko Zasavje postalo zanimivo okolje ne le za razvoj in preizkušanje novih tehnologij, temveč tudi za nastajanje podjetij, ki razvijajo njihove posamezne komponente, produkte in storitve.

Ob tem ne smemo pozabiti na ljudi. Razvoj novih tehnologij mora spremljati pravočasen razvoj ustreznih znanj in kompetenc, tesnejše sodelovanje s šolami in fakultetami ter vključevanje mladih v konkretne raziskovalne in razvojne projekte.

Pomembno sporočilo srečanja je tudi, da uspešnosti industrijske preobrazbe ne merimo zgolj z višino investicij ali številom novih objektov. Njena prava vrednost se pokaže takrat, ko nove zmogljivosti zaživijo, ko se okoli njih razvijejo nove gospodarske dejavnosti in ko prebivalcem omogočajo kakovostne zaposlitvene priložnosti.

Izmenjava izkušenj med regijami odpira nove priložnosti

Drugi del srečanja je bil namenjen medsebojnemu učenju evropskih in severnoameriških regij, ki se soočajo s primerljivimi izzivi industrijske preobrazbe. Udeleženci so primerjali izkušnje s študijskih obiskov, razpravljali o možnostih prenosa uspešnih praks ter prispevali predloge za oblikovanje prihodnjega okvira priporočil OECD za industrijsko preobrazbo regij.

Mednarodno sodelovanje nam omogoča, da razvojne izzive Zasavja pogledamo tudi skozi izkušnje drugih okolij. Pri tem ne gre za neposredno posnemanje velikih inovacijskih središč, temveč za prepoznavanje pristopov, ki jih lahko prilagodimo velikosti, potrebam in razvojnim potencialom naše regije.

Za uspešen nadaljnji razvoj Zasavja bo zato pomembno, da nove investicije spremljajo tudi močna partnerstva, razvoj ustreznih kadrov in podporno okolje, ki bo podjetjem omogočalo razvoj inovativnih rešitev ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Več o dogodku in projektu OECD: Skills and Employment for Regions in Industrial Transition
 







Ostale novice

Zasavje

Zasavska regija leži v osrčju Slovenije, ob srednjem toku reke Save in je obkrožena s številnimi vrhovi, ki jim kraljuje "zasavski Triglav" – Kum. Sestavljajo jo občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Litija.