Zasavje je del evropske iniciative Innovation for Place-Based Transformation, ki jo vodi JRC — Skupno raziskovalno središče Evropske komisije.
V sodelovanju s šestimi drugimi regijami – od Toskane do Severne Švedske - smo 10 mesecev aktivno sodelovali z namenom, da najdemo boljše odgovore ter razvojne priložnosti za prihodnost. V sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki in drugimi regijami, ki se soočajo s podobnimi izzivi, bomo še nekaj naslednjih mesecev delali na tem, da razvojne ideje za Zasavje postanejo konkretne, bolj pripravljene na financiranje in s tem uresničljive. Vse to pa način, ki vključuje konkretne potrebe lokalnega okolja ter gradi na regijskih prednostih ter potrebah. Junija je v Bruslju potekal zaključek prve faze, pot nadaljujejo nova izbrana območja. Med izbranimi iz Slovenije Zasavje in Mestna Občina Celje.
Zakaj sploh?
Podatki za Zasavje na prvi pogled niso rožnati: BDP na prebivalca je najnižji v Sloveniji, delež visoko izobraženih je pod povprečjem, vlaganja v R&R skromna. Hkrati pa smo med tremi najzadovoljnejšimi regijami v državi. Zasavci, ki delajo v domači regiji, so po produktivnosti dela primerljivi z drugimi regijami. Izziv je, da jih še vedno nadpovprečno dela izven regije.
Čemu trenutno posvečamo pozornost?
Tudi s spodbudo sodelovanja v programu smo opredelil štiri področja, ki so za nas ključna v naslednjem finančnem obdobju. Izhajajo iz tega kar nam govorijo podatki, kar so potrebe in razvojna motivacija regije:
razvoj novih veščin in kompetenc - programi, ki odgovarjajo na potrebe lokalnega gospodarstva, in tesnejše povezave med šolami in delodajalci. Poleg tega pa vedno bolj pomembni tudi inovativni načini vseživljenjskega izobraževanja, ki regijo pripravljajo na prihodnost in vedno hitrejše spremembe. Ena od ključnih priložnosti je investicija v regijsko učno središče Preplet, ki povezuje vse regijske vzgojno-izobraževalne zavode;
vzpostavitev inovacijskega ekosistema - skupno nastopanje podjetij, izmenjava znanja, skupne razvojne naložbe. To je model, ki manjšim regijam po Evropi omogoča, da se kosajo z večjimi, vedno več je tudi priložnosti s katerimi lahko regije, kot je Zasavje, dobijo tudi podporo za povezovanje in sodelovanje;
prenova infrastrukture in stanovanj – prazni in pod-uporabljeni prostori so v regiji še vedno eden od pomembnih infrastrukturnih potencialov tako za razvoj družbene dejavnosti, kakor tudi za nova stanovanja. Dodatna priložnost so stanovanjski in bivanjski projekti, ki v regiji že nastajajo na bivših degradiranih območjih. Dostopno in kakovostno bivanje ter prostor za družbene dejavnosti je eden najpomembnejših razlogov, ki pritegnejo mlade ljudi, da ostanejo oz. se vrnejo;
turizem — rudarska dediščina, narava, mirno okolje. Posebna pozornost je na potencialu rudniškega turizma, ki nas v kombinaciji z neokrnjeno naravo ter bogato kulturno ter industrijsko dediščino postavlja na zemljevid regij s precej edinstveno kombinacijo različnih aktivnosti za obiskovalce.
Pomemben skupen izziv je trajnostna mobilnost in ter skupno načrtovanje prostora.
Naslednji koraki?
V tem tednu pripravljamo Konferenco pravičnega prehoda Zasavja 2026: Priložnosti na presečišču med Skladom za pravični prehod in Novim evropskim Bauhasom. Poleg Konference bodo štiri zasavske lokacije odprle svoja vrata za zgoraj naštete razvojne teme. Skupaj s projektnimi nosilci, lokalnimi skupnostmi, financerji in partnerskimi regijami iz drugih delov Evrope bomo na sodelovalnih delavnicah nadgrajevali konkretne projektne ideje. Ogledali si bomo dejanska mesta — nekdanja industrijska območja, stavbe, lokacije — in delali na tem, da projektne ideje dobijo obliko, lastnika, pot do financiranja.
Pričakovani učinek je definiran nabor regijskih projektov.
