Kjer se srečajo preteklost, sedanjost in prihodnost: Priložnosti na presečišču Sklada za pravični prehod in Novega Evropskega Bauhausa

Regionalna razvojna agencija Zasavje je 11. junija 2026 v nekdanji rudniški kopalnici Vašhava v Trbovljah organizirala Konferenco pravičnega prehoda Zasavja 2026, osrednji regijski dogodek leta, namenjen predstavitvi celovitega in strateško usmerjenega pregleda napredka Zasavja v procesu prestrukturiranja v okviru Mehanizma za pravični prehod.

Dogodek je ponudil celovit pregled transformacije regije, ki se iz nekdanje premogovne ekonomije razvija v inovativno, zeleno in visoko tehnološko okolje. Konferenca je združila predstavnike Evropske komisije, OECD, nacionalnih institucij, lokalnih skupnosti, gospodarstva, NVOin mladih.

V uvodnem delu so bila predstavljena izhodišča za prestrukturiranje regije – njena industrijska preteklost, zapiranje premogovnikov ter s tem povezane socio-ekonomske posledice, s katerimi se je regija soočala po opustitvi premogovništva.

Sofia Alves, Direktorica za krepitev administrativnih zmogljivosti in izvajanje programov pri Generalnem direktoratu za regionalno in mestno politiko (DG REGIO) Evropske komisije je poudarila, da je » Center za brezogljične tehnologije (Center DUBT) je ikoničen. Zasavje je dokazalo, da je sposobno privabiti vrhunske investicije tudi v regijo z upadajočo populacijo. Postaja pionir pravičnega prehoda in ima odlične načrte za prihodnost.«

Podporo prizadevanjem regije na poti pravičnega prehoda je izrazil tudi državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Rok Šimenc.

Vodja Centra za pravični prehod Zasavja, Martin Šikovc, je poudaril, da regija vstopa v fazo intenzivne realizacije projektov:
»Cilj pravičnega prehoda je jasen – ustvariti nova delovna mesta, diverzificirati gospodarstvo, krepiti znanje, razvoj zelenih tehnologij in izboljšati kakovost življenja. Zasavje je v obdobju, ko se številni projekti že uresničujejo. Prav tako regija čaka rezultate razpisov za spodbujanje produktivnih naložb in RRI aktivnosti v zasavskem gospodarstvu.«

Evropska komisija poudarja, da Zasavje postaja primer dobre prakse v Evropski uniji, kar potrjuje tudi najnovejše poročilo OECD. Joshua Wood iz OECD je predstavil ključne ugotovitve poročila, ki regijo izpostavlja zaradi učinkovitega organizacijskega modela, merljivih razvojnih rezultatov ter uspešnega vključevanja lokalnih potreb v razvojne politike. OECD ob tem poudarja tudi pomen izmenjave dobrih praks med rudarskimi in nerudarskimi regijami, ki se soočajo s podobnimi preobrazbami. Po njihovih ugotovitvah ima Slovenija močne institucionalne, politične in finančne okvire, kar regijam omogoča, da z lokalno prilagojenimi pristopi učinkovito naslavljajo razvojne izzive. Še posebej je izpostavil dobro organiziranost mehanizma na regionalni ravni – pri tem ključno vlogo  igra Center za pravični prehod Zasavja, ki deluje na Regionalni razvojni agenciji Zasavje.

Margherita Bacigalupo, predstavnica Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije je v svojem nagovoru izpostavila pomen dobrega razumevanja in poznavanja lokalnih potreb in potencialov ter nujnost vključevanja skupnosti v razvojne iniciative po načelu četvorne vijačnice. Še posebej je izpostavila pomen vključevanja regije v širše razvojne tokove, kot je tudi vključenost Regionalne razvojne agencije Zasavje v program Territories in Action, ki ga vodi njena institucija s podporo Evropskega parlamenta.

Drugi del konference je bil osredotočen na sedanjost ter predstavitev konkretnih projektov, ki predstavljajo hrbtenico strukturnih sprememb v Zasavju. Predstavljeni so bili projekti pravičnega prehoda v izvajanju, njihova dinamika črpanja sredstev ter konkretni učinki, ki se v prostoru že zaznavajo. Med ključnimi so: Center za brezogljične tehnologije (Center DUBT), izgradnja novih poslovnih con, vzpostavitev podjetniškega inkubatorja, projekt Preplet, izgradnja sočne elektrarne Prapretno 2, 3. Napredek projektov je s prikazom v novi aplikaciji predstavil strokovni sodelavec Centra za pravični prehod Kristijan Adamlje.  

Kot priložnosti na obzorju je predsednik Razvojnega sveta zasavske regije Marko Funkl v svojem nagovoru izpostavil štiri teme ter predstavil napredek ter izzive: nadaljevanje razogljičenja regije, mobilnost, bivanjska politika ter trajnostni turizem. Vse vidi kot pomembne pogoje za nadaljevanje uspešnega prehoda regije ter razvoj kapacitet in motivacije regije, da nadaljuje svojo razvojno pot.

Razprave so pokazale, da se v Zasavju krepi inovacijski potencial, nastajajo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, izboljšuje se kakovost bivanja, hkrati pa se razvijajo kompetence za prihodnost – digitalizacija, robotizacija in napredne tehnologije.

Zasavje kot regija prihodnosti
Sklepni del konference je bil namenjen razpravi o prihodnjih usmeritvah po letu 2029. Med ključnimi temami, ki so bila obravnavana na pred-konferenčnem dnevu, so:

• industrijska transformacija,
• revitalizacija opuščenih industrijskih objektov,
• trajnostna raba rudniških rovov,
• dolgoročna vizija regije kot odpornega, inovativnega in privlačnega prostora za življenje in delo.

Direktorica Anja Šerc in Margherita Bacigalupo sta predstavili metodologijo Novega evropskega Bauhausa, rezultate dela  okviru programa NEB Experimentation Journey. Anja Šerc je izpostavila regijsko razvojno specializacijo na presečišču med NEB in Skladom za pravični prehod regije kot pripravo na naslednje večletno finančno obdobje ter kot priložnost za dostop do razvojnih virov, ki so regiji že omogočili dostop do pomembnih razvojnih virov v okviru projektov HORIZON in LIFE Dan pred konferenco je več kot 100 udeležencev - predstavnikov države, lokalne skupnosti, NVO, gospodarstva in raziskovalnih institucij - v okviru delovnih srečanj soustvarjalo predloge za prihodnje projekte, ki združujejo trajnost, inovativnost in vključevanje skupnosti.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi pogledu mladih, saj je potekala okrogla miza z mladimi Zasavci, ki so predstavili svojo vizijo prihodnosti regije, pričakovanja in ambicije, kompetence, ki jih želijo razvijati. Njihovi pogledi so dodali pomembno dimenzijo razpravi o dolgoročni viziji regije – saj prav mladi predstavljajo ključne nosilce prihodnjih sprememb.

Konferenca se je zaključila z ogledom Centra DUBT, prve javne raziskovalne institucije v regiji, ki nastaja s podporo Sklada za pravični prehod in predstavlja enega ključnih stebrov zasavske preobrazbe v nizkoogljično, visokotehnološko gospodarstvo.

Konferenca je služila kot platforma za strukturiran dialog, povezovanje in vzpostavljanje novih partnerstev med lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi strokovnjaki, odločevalci ter drugimi ključnimi deležniki. Udeleženci so aktivno prispevali k oblikovanju prihodnjih razvojnih pobud ter krepitvi prepoznavnosti zasavskih projektov in inovativnih rešitev v širšem evropskem prostoru.

Dogodek je potrdil, da Zasavje uspešno prehaja iz nekdanje premogovne regije v prostor inovacij, zelenega prehoda in novih razvojnih priložnosti. S premišljenim povezovanjem evropskih razvojnih instrumentov, lokalnega znanja in aktivnega vključevanja skupnosti regija utrjuje svojo vlogo enega najzanimivejših primerov pravičnega prehoda v Evropi.

Ostale novice