SI / EN

Evropski mehanizem za pravični prehod lahko za Zasavje in Šaleško regijo mobilizira za 1,2 milijarde EUR naložb

Evropski mehanizem za pravični prehod lahko za Zasavje in Šaleško regijo mobilizira za 1,2 milijarde EUR naložb


Evropska komisija je predstavila predlog Uredbe o ustanovitvi sklada za pravični prehod, namenjenega premogovnim regijam, ki jih je razogljičenje prizadelo ali pa jih še lahko. Komisija si je namreč z zelenim dogovorom zadala cilj, da razogljičenje ne sme povzročati škode, ampak mora potekati na pravičen način in prispevati k družbenemu napredku. Med upravičence do sredstev sklada bosta zato tudi slovenski premogovni regiji, in sicer Zasavje in Šaleška regija.
 
Sklad naj bi podpiral naslednje dejavnosti:
(a)         produktivne naložbe v MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki vodijo h gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;
(b)          naložbe v ustanavljanje novih podjetij, tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja;
(c)           naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter v spodbujanje prenosa naprednih tehnologij;
(d)          naložbe v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije;
(e)          naložbe v digitalizacijo in digitalno povezljivost;
(f)           naložbe v obnovo in dekontaminacijo območij, sanacijo tal za rabo in projekte za spremembo namena;
(g)          naložbe za krepitev krožnega gospodarstva, tudi s preprečevanjem odpadkov, zmanjšanjem obsega, učinkovito rabo virov, ponovno uporabo, popravilom in recikliranjem;
(h)          izpopolnjevanje in prekvalificiranje delavcev;
(i)           pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve;
(j)           dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve.
 
Poleg sredstev sklada bodo vsem akterjem v slovenskih premogovnih regijah, kot so npr. velika podjetja, na voljo tudi ugodna posojila iz sredstev naslednika Junckerjevega sklada (EUInvest). Za javne naložbe, za katere je težko najti bančno financiranje – npr. izolacije hiš ali infrastruktura, pa bo Evropska investicijska banka (EIB) nudila posebno posojilno linijo, s katero bo lokalnim organom zagotavljala subvencionirano financiranje v korist zadevnih regij. Podpora EU bi se lahko izvajala med drugim v obliki subvencioniranja obrestnih mer ali nepovratnih sredstev za naložbe, ki bi se financirale iz proračuna EU, vse to pa bo združeno s posojili, ki bi jih EIB ponudila občinskim, regionalnim in drugim javnim organom.

Po trenutnih izračunih bo v skladu za pravičen prehod za obe slovenski premogovni regiji zagotovljenih 91,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Ta sredstva bodo oplemenitena še z denarjem iz kohezijskih skladov in z njim povezanim nacionalnim sofinanciranjem, kar naj bi premogovnim regijam prineslo še dodatnih 327 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Ob upoštevanju EUinvesta in linije EIB bi se lahko za Zasavsko in Šaleško regijo skupno mobiliziralo za 1,223 milijarde evrov zelenih naložb.

Do te podpore bodo upravičeni projekti, ki bodo navedeni v območnih načrtih za pravičen prehod, za izdelavo katerih bo območjem tehnično podporo nudila Evropska komisija. V tem letu jo bo nudila tudi Zasavski in Šaleški regiji. Načrt bo med drugim vseboval strategijo za nadaljnje prestrukturiranje Zasavske regije in akcijski načrt, v katerem bodo navedeni  najpomembnejši projekti, ki bodo imeli pozitivne učinke na prestrukturiranje regionalnega gospodarstva in družbe. Načrt bo po predvidevanjih izdelan že do konca marca 2021, tako da bo Slovenija ena od prvih držav Evropske unije, ki bodo imele izdelan načrt za pravičen prehod premogovnih regij. S tem pa tudi ena prvih, ki bo v naslednji finančni perspektivi izpolnjevala pogoje za črpanje sredstev sklada in ostale podpore za evropske premogovne regije.


Vir:
- časopis Delo: Bruselj bi pozelenil tudi slovenske črne revirje
- Predlog Uredbe o ustanovitvi Sklada za pravičen prehod z obrazložitvijo

Objavljeno: 2. 3. 2020

Zasavje

Zasavska regija leži v osrčju Slovenije, ob srednjem toku reke Save in je obkrožena s številnimi vrhovi, ki jim kraljuje "zasavski Triglav" – Kum. Sestavljajo jo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi.