V Šoštanju je v četertek, 11.7, v zvezi s Savinjsko - Šaleško in Zasavsko pilotno regijo potekalo uvodno srečanje z Evropsko komisijo, ki ga je gostilo Ministrstvo za infrastrukturo. Kot je bilo objavljeno že v prejšnji novici, je pilotno regijo ustanovila komsija v okviru Platforme za premogovne regije v tranziciji. Na uvodnem srečanju je sodelovala tudi Regionalna razvojna agencija Zasavje, poleg nje pa še predstavniki Razvojne agencije Savinjsko - Šaleške regije, MGRT, MIZŠ, GZS, zasavskih in šaleških občin, nevladnih organizacij, sindikatov, podjetij HSE in premogovnika Velenje.
Na srečanju sta naša agencija in Razvojna agencija Savinjsko - Šaleške regije naredili skupno predstavitev Zasavja in Šaleške regije ter aktivnosti naših agencij. V nadaljevanju objavljamo del predstavitve, ki jo je s preglednicami opravila naša agencija:
“Zasavje oziroma Zasavska razvojna regija obsega malo več kot 485 kvadratnih kilometrov, sestavljajo pa jo tri občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. V statistične podatke o regiji je od leta 2015 vključena že Občina Litija, ki se bo Zasavju pridružila z novo evropsko finančno perspektivo, zato bodo predstavljeni podatki vključevali tudi to Občino. Med drugim ima Zasavje še okoli 57 tisoč prebivalcev, katerih število se iz leta v leto zmanjšuje. Prebivalci imajo večinoma srednješolsko izobrazbo, vsak med njimi pa povprečno ustvari nekje 10.900 EUR letnega bruto domačega proizvoda. Regija ima okoli 15.900 zaposlenih delavcev.
Po slikah lahko vidite, da regija leži v hribovitem predelu Slovenije in ob največjem vodotoku v Sloveniji, reki Savi. Na levi strani reke Save poteka dvosmerna železniška proga, ki je del V. in X. pan-evropskega koridorja, na desni strani pa dvosmerna cesta, ki povezuje regijo s svetom. Naselja so locirana v ozkih kotlinah in so nadpovprečno gosto naseljena zaradi velikega števila delavcev, ki so jih potrebovali v rudnikih in ostalih industrijskih obratih. Veliko industrijskih objektov se je zato zgradilo v dolini reke Save, kot na primer termoelektrarno v Trbovljah, ki ima najvišji industrijski dimnik v Evropi, visok kar 360 m. Tako visok dimnik je bil zgrajen, da bi se zmanjšala onesnaženost okolice elektrarne zaradi kurjenja premoga.
Zasavje ima več kot 250 let rudarske tradicije, vendar se v njem od leta 2013 premoga ne pridobiva več. Kot boste videli v nadaljevanju, se zato regija sooča z izzivi, ki niso povsem enaki tistim, s katerimi se sooča Savinjsko-Šaleška regija, v kateri izkopavanje lignita in njegova uporaba za pridobivanje energije še intenzivno potekata. Od zaprtja zadnjega rudnika v Zasavju leta 2013 je minilo samo dobrih šest let, vendar je regija včasih že deležna opazke, da nima več rudarskega značaja in da je gospodarska in družbena tranzicija regije že končana. To seveda ne drži, kar potrjujejo zgodovina in statistični podatki o regiji.
Premogovna dejavnost v Zasavju sega že v leto 1755, ko je bilo s strani habsburške monarhije podeljeno prvo uradno dovoljenje za pridobivanje premoga. Sčasoma se je več manjših rudnikov združilo v večje, ki so jih potem upravljale različne premogokopne družbe v zasebni, kot tudi v državni lasti. Pravi razcvet pa je premogovna dejavnost doživela z izgradnjo južne železnice Dunaj - Trst v prvi polovici 19. stoletja, ki je bila zgrajena čez regijo. Železnica je postala stalna odjemalka premoga, omogočala pa je tudi prevoz večjih količin premoga in ostalih dobrin. Zaradi premoga in železnice so se v Zasavju začeli razvijati tudi drugi industrijski obrati, kot so: steklarna, svinčarna, koksarna, opekarna, cinkarna, cementarna, elektrarna, keramična, kemična in strojna industrija. Tako se je Zasavje iz izrazito kmečke regije začelo razvijati v industrijsko regijo. Cvetoča gospodarska dejavnost je potrebovala vse več delovne sile, zato so začeli prihajati v Zasavje tudi delavci iz drugih krajev Slovenije, bivše Jugoslavije in tujine. Rudniki so tako poleg lastnega razvoja razvili tudi večji del ostale industrije v Zasavju ter zgradili ali sodelovali pri gradnji objektov širšega pomena. V povezavi z rudniki so se gradila stanovanja, kulturni, zdravstveni, izobraževalni objekti ter ostala infrastruktura za zasavsko prebivalstvo, širše slovensko področje pa so rudniki oskrbovali s premogom za ogrevanje in električno energijo.
Premogovna dejavnost je doživela največji razcvet po drugi svetovni vojni. Sčasoma pa je postalo pridobivanje premoga ekonomsko neupravičeno, uveljavljati pa se je začela tudi okoljevarstvena politika, ki pridobivanju energije iz premoga ni bila naklonjena. Leta 1994 je bil zato sprejet zakon o postopnem zapiranju rudnika Zagorje, leta 2000 pa še o zapiranju preostalih dveh rudnikov, Hrastnika in Trbovelj. V letu 2013 se je zato izkopavanje premoga dokončno ustavilo, kar je povzročilo, da se je leta 2014 trajno ustavil 125 MW generator v trboveljski termoelektrarni, ki je elektriko večinoma proizvajala z zasavskim premogom. Ocenjuje se, da je zapiralni proces, ki je trajal od leta 1994 do 2014 povzročil stečaj veliko podjetij, ki so bila vezana na premogovništvo, in izgubo okoli 5000 delovnih mest.
Zakon o zapiranju rudnikov je vseboval tudi določbe o revitalizaciji površin, ki so bile degradirane zaradi premogovne dejavnosti. Poleg teh tudi določbe o programih za prezaposlovanje delavcev in socialnih programih ter določil finančne vire za financiranje teh aktivnosti. Leta 2013 je vlada RS z uredbo razglasila območje dveh občin, Hrastnika in Trbovelj, za problemski območji z visoko brezposelonostjo in sprejela ukrepe razvojne podpore v obliki dodeljevanja nepovratnih sredstev, ugodnih posojil, davčnih olajšav in financiranja socialnih programov. Vsi ti ukrepi bodo v veljavi najkasneje do konca leta 2020.
Ti ukrepi so omilili posledice opustitve premogovne dejavnosti v regiji, vendar še zdaleč ne zadovoljivo. Regija na podlagi večih statističnih podatkov še vedno zaostaja za preostalimi slovenskimi in razvitimi evropskimi regijami. Zasavje je imelo leta 2017 najnižji BDP na prebivalca med ostalimi slovenskimi regijami. Dosegal je komaj 52,4 % slovenskega povprečja. BDP na prebivalca od leta 2000 tudi konstantno pada. Leta 2000 je dosegal 73,6 % povprečja, leta 2008 60,6 %, leta 2014 pa 56,7 %. Leta 2017 je imela regija tudi najnižjo rast BDP med ostalimi slovenskimi regijami, in sicer 3,8 %, povprečna pa je bila 6,4 %. Število prebivalcev se je v regiji od leta 2000 zmanjšalo za približno 7 %. Polovica vse delovno aktivne populacije, ki je živela v Zasavju, je leta 2018 delala v drugih slovenskih regijah. V letu 2016 je bila v Zasavju tudi poraba zdravil za zdravljenje depresije na prebivalca največja v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami.
Kljub ne ravno bleščeči gospodarski in socialni sliki Zasavja, je pozitivna novica ta, da so trenutno poslovni rezultati zasavskih podjetij pozitivni, med mladimi podjetniki pa je moč zaznati optimistično poslovno vzdušje. Regija se prav tako ponaša z nekaterimi visokotehnološkimi in izvozno naravnanimi podjetji na področju inženiringa, informacijske tehnologije, steklarstva, kemične, elektrotehnične in strojne industrije. Obstajajo tudi načrti za ohranitev energetske lokacije v regiji, saj se načrtuje izgradnja treh hidroelektrarn na reki Savi, s čimer bi se izkoristil tudi eden izmed obnovljivih virov energije, ki je prisoten v regiji.
Obe naši regionalni razvojni agencijii si bosta prizadevali, da bo v regijah tranzicija iz premogovnih v ogljično nevtralni regiji potekala na družbeno sprejemljiv in pošten način. V ta namen bi bilo potrebno regijam izboljšati njihove konkurenčne prednosti in jih s tem dvigniti po vrednosti lestvici. S tem bosta regiji bolj prilagojeni novim izzivom, ki jih prinašajo globalizacija, prehod na podnebno nevtralna krožna gospodarstva in četrta industrijska revolucija s svojimi obsežnimi, digitalnimi in prilagodljivimi načini proizvodnje. Regionalni razvojni agenciji lahko v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami v prvi vrsti ponudimo podporo pri izdelavi tranzicijskih strategij in prepoznavi ključnih projektov, ki lahko pripomorejo k uspešnemu prestrukturiranju regije. Vse zainteresirane deležnike zato vljudno vabimo k sodelovanju.”
Na koncu srečanja je komisija predlagala, da Slovenija zaprosi Podporno službo Evropske komisije za strukturne spremebe za tehnično pomoč pri pripravi strategije za prestrukturiranje Savinjsko - Šaleške in Zasavske pilotne regije. Strategija bo namreč predstavljala osnovo za pridobitev nadaljnje podpore za prestrukturiranje regije, saj bo Evropska komisija podprla le tiste projekte, ki bodo skladni s to strategijo. Komisija je podlala še posebno priporočilo Kohezijskim regijam, da potrebe pilotnih regij posebej opredelijo v svojih operativnih programih za izvajanje evropske kohezijske politike. Več informacij o priporočilu komisije na tej povezavi.
