Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v sodelovanju z informacijsko točko Europe Direct Zasavje 13. aprila v Trbovljah organizirala okroglo mizo zu naslovom »Kua pa zdej pu knapušn?« – Razvojne priložnosti Zasavja z evropskimi sredstvi. Priložnosti evropskega sofinanciranja so predstavili regionalni akterji z bogatimi izkušnjami izvajanja evropskih projektov in črpanja kohezijskih sredstev, velik poudarek pa je bil namenjen tudi novemu Skladu za pravični prehod in priložnostim, ki jih ta ponuja Zasavju.
Uvodni nagovor je podala Andreja Katič, državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ki je prisotne razveselila tudi s povsem svežo novico, da je vlada na svoji seji sprejela spremembe in dopolnitve Uredbe o karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027, ki povečujejo stopnje intenzivnosti regionalne pomoči na območju zasavske in savinjsko-šaleške regije v okviru Sklada za pravični prehod. Velika podjetja na teh območjih bodo tako upravičena do 40 % (prej 30 %), srednja podjetja do 50% (prej 40%) in mala podjetja do 60 % (prej 50 %) sofinanciranja upravičenih stroškov.
V Regionalni razvojni agenciji Zasavje (RRA), v okviru katere je ustanovljen tudi Center za pravični prehod Zasavja (CPP), so odločitev vlade pozdravili in udeležencem tudi predstavili prve napovedane razpise v okviru Sklada. "V drugem kvartalu MKRR napoveduje Javni razpis za vzpostavitev in opremljanje poslovnih con ter gradnjo in opremljanje tehnoloških parkov na katerega se bodo lahko prijavile občine", je povzel vodja CPP Martin Šikovc. "V zadnjem kvartalu leta 2023 pa Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport predvideva odprtje Javnega razpisa za produktivne naložbe v gospodarstvu za mala in srednja podjetja, kot tudi za velika podjetja. V pripravi je tudi razpis za sofinanciranje raziskav in razvoja v podjetjih."
"Glavni namen vseh razpisov je predvsem prepotrebno gospodarsko prestrukturiranje regije", je poudaril direktor RRA Zasavje Jani Medvešek, ki je predstavil tudi Regionalni razvojni program Zasavske regije 2021–2027, v katerem je skupaj več kot 250 različnih razvojnih projektov. "Načrtov je veliko, priložnosti pa ne bodo samo v okviru Sklada za pravični prehod, pač pa tudi v številnih drugih stebrih evropske kohezijske politike." Te se pojavljajo tudi v programih, ki so jih predstavili ostali sogovorniki na okrogli mizi.
Uvodni nagovor je podala Andreja Katič, državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ki je prisotne razveselila tudi s povsem svežo novico, da je vlada na svoji seji sprejela spremembe in dopolnitve Uredbe o karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027, ki povečujejo stopnje intenzivnosti regionalne pomoči na območju zasavske in savinjsko-šaleške regije v okviru Sklada za pravični prehod. Velika podjetja na teh območjih bodo tako upravičena do 40 % (prej 30 %), srednja podjetja do 50% (prej 40%) in mala podjetja do 60 % (prej 50 %) sofinanciranja upravičenih stroškov.
V Regionalni razvojni agenciji Zasavje (RRA), v okviru katere je ustanovljen tudi Center za pravični prehod Zasavja (CPP), so odločitev vlade pozdravili in udeležencem tudi predstavili prve napovedane razpise v okviru Sklada. "V drugem kvartalu MKRR napoveduje Javni razpis za vzpostavitev in opremljanje poslovnih con ter gradnjo in opremljanje tehnoloških parkov na katerega se bodo lahko prijavile občine", je povzel vodja CPP Martin Šikovc. "V zadnjem kvartalu leta 2023 pa Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport predvideva odprtje Javnega razpisa za produktivne naložbe v gospodarstvu za mala in srednja podjetja, kot tudi za velika podjetja. V pripravi je tudi razpis za sofinanciranje raziskav in razvoja v podjetjih."
"Glavni namen vseh razpisov je predvsem prepotrebno gospodarsko prestrukturiranje regije", je poudaril direktor RRA Zasavje Jani Medvešek, ki je predstavil tudi Regionalni razvojni program Zasavske regije 2021–2027, v katerem je skupaj več kot 250 različnih razvojnih projektov. "Načrtov je veliko, priložnosti pa ne bodo samo v okviru Sklada za pravični prehod, pač pa tudi v številnih drugih stebrih evropske kohezijske politike." Te se pojavljajo tudi v programih, ki so jih predstavili ostali sogovorniki na okrogli mizi.
Maša Kovač iz LAS Zasavje je orisala izvajanje projektov v okviru LAS v pretekli finančni perspektivi in izpostavila razvojne izzive in potrebe programa v prihodnosti. Zvezdana Lamovšek iz Občine Trbovlje je na konkretnem primeru Interregovega projekta Inspiracija pojasnila, kako lahko evropska sredstva pomagajo do zgodbe o uspehu. Aneja Tahirović iz Zavod za mladino in šport Trbovlje je na primeru Erasmus+ projekta z naslovom Spatial Justice nakazala, kako se v evropske projekte lahko in morajo vključevati mladi. Vsi sogovorniki pa so se strinjali, da je za uspeh in razvojni preboj ključno sodelovanje.
Foto:Europe Direct Zasavje
Foto:Europe Direct Zasavje
