Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pripravila poročilo o izstopu iz premoga v Sloveniji, v katerem ugotavlja, da je proces strateško dobro organiziran in da ima država vzpostavljeno ustrezno institucionalno podporo za izvajanje pravičnega prehoda. Poročilo posebej izpostavlja vlogo regionalnih razvojnih agencij in centrov za pravični prehod – Centra za pravični prehod Zasavja in Centra za pravični prehod SAŠA – kot ključnih operativnih mehanizmov, ki povezujejo nacionalne politike, evropske finančne instrumente in konkretne projekte na terenu. 

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je mednarodna organizacija, ki združuje države z razvitimi gospodarstvi ter se ukvarja z analizo javnih politik, primerjalnimi ocenami in oblikovanjem priporočil za trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj. V okviru svojega dela OECD sistematično pripravlja poglobljene analize premogovnih regij in mest, ki se soočajo z izzivi opuščanja premoga, z namenom podpreti države in regije pri oblikovanju učinkovitih, pravičnih in dolgoročno vzdržnih prehodov.

V tem kontekstu je OECD pripravil poročilo Mining Regions and Cities in SAŠA and Zasavska, Slovenia, ki analizira izstop iz premoga v Sloveniji ter izzive in priložnosti pravičnega prehoda v Zasavski regiji in Savinjsko-Šaleški regiji. Poročilo temelji na primerjalni analizi politik, institucionalnih ureditev in izvedbenih praks v državah OECD ter na neposrednem dialogu z nacionalnimi in regionalnimi deležniki.
OECD poročilo ocenjuje, da je izstop iz premoga v Sloveniji strateško dobro zasnovan in institucionalno ustrezno strukturiran, saj temelji na medsebojno usklajenem naboru nacionalnih in regionalnih strateških dokumentov. Ključno vlogo pri tem imajo Integrirani nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij ter teritorialni načrti za pravični prehod (ONPP/TJTP), ki skupaj zagotavljajo jasno časovnico, razvojne cilje in mehanizme financiranja prehoda.

Poročilo poudarja, da so ti dokumenti vsebinsko povezani s Programom evropske kohezijske politike 2021–2027 ter Skladom za pravični prehod (JTF), kar omogoča neposreden prenos strateških usmeritev v konkretne razvojne naložbe. Takšna večnivojska ureditev po oceni OECD predstavlja trden okvir za pravični prehod, saj povezuje energetske, gospodarske, socialne in prostorske vidike prestrukturiranja ter zagotavlja usklajenost med nacionalno, regionalno in evropsko ravnjo.

OECD posebej izpostavlja, da Slovenija poleg strateškega okvira razpolaga tudi z ustreznimi institucionalnimi strukturami za izvajanje prehoda na teritorialni ravni. V tem kontekstu prepoznava vlogo regionalnih razvojnih institucij in centrov za pravični prehod, ki delujejo kot ključni operativni mehanizmi med državno ravnjo, evropskimi finančnimi instrumenti in lokalnimi deležniki. Njihova naloga je usklajevanje projektnih pobud, podpora prijaviteljem ter zagotavljanje, da so projekti vsebinsko in časovno usklajeni s cilji TJTP, nacionalne strategije in NEPN.

Ključna priporočila OECD

Na podlagi izvedene analize OECD opredeljuje štiri ključna vsebinska področja priporočil za uspešno izvajanje pravičnega prehoda:

• Vzpostavitev skupne dolgoročne vizije pravičnega prehoda, ki povezuje nacionalne in regionalne cilje ter zagotavlja kontinuiteto razvojnih usmeritev tudi preko posameznih programskih obdobij.
• Krepitev upravljanja in medresorskega usklajevanja, zlasti pri izvajanju kompleksnih projektov, ki zahtevajo sodelovanje več resorjev in različnih ravni odločanja.
• Spodbujanje inovacij, vključevanja malih in srednje velikih podjetij, podpore delovni sili ter socialne vključenosti, s ciljem, da se nova gospodarska rast in razvojne priložnosti čim bolj zasidrajo v lokalnem okolju.
• Izboljšanje pogojev na področju zemljišč, energije in infrastrukture, ki so ključni za dolgoročno konkurenčnost regij in kakovost bivanja prebivalcev.

Hkrati OECD poročilo opozarja na pomembno sistemsko tveganje, povezano z nadaljnjim delovanjem centrov za pravični prehod. Izpostavlja, da je njihovo financiranje po letu 2029 negotovo, saj je trenutno v veliki meri vezano na tehnično pomoč Evropske unije in programsko obdobje Sklada za pravični prehod. Takšna časovna omejenost po oceni OECD ogroža kontinuiteto znanja, institucionalni spomin ter operativno sposobnost regij za učinkovito izvajanje prehoda.

Zato OECD priporoča zagotovitev dolgoročnejšega mandata in stabilnejših virov financiranja centrov za pravični prehod (JTC). Poročilo jasno nakaže, da ti centri niso zgolj podporna ali prehodna struktura, temveč predstavljajo ključni izvedbeni člen, ki povezuje strateške cilje z dejanskimi projekti na terenu.

Implicitno, a nedvoumno OECD sporoča, da brez takšnih centrov pravični prehod ne more biti učinkovit. S tem legitimira vlogo centrov za pravični prehod, vključno s Centrom za pravični prehod Zasavja v okviru RRA Zasavje, ne kot časovno omejenega eksperimenta, temveč kot nujnega razvojnega mehanizma, ki ga je smiselno ohraniti in nadgraditi tudi po izteku Sklada za pravični prehod (JTF), če želi Slovenija zagotoviti trajne gospodarske, socialne in okoljske učinke prehoda.

Po oceni OECD Slovenija že razpolaga z osnovnimi pogoji za uspešen izstop iz premoga. Ključni izziv za prihodnje obdobje zato ni vzpostavitev novih struktur, temveč krepitev, stabilizacija in nadgradnja obstoječih mehanizmov, zlasti na ravni izvajanja in dolgoročne institucionalne vzdržnosti centrov za pravični prehod.

Celotno poročilo je dostopno TUKAJ.