V četrtek, 7. februarja 2025, je Regionalna razvojna agencija Zasavje (RRA Zasavje) - Center za pravični prehod Zasavja, organizirala delavnico Nagrade Novega evropskega Bauhausa in spoznavanja potencialov za razvoj projektov v skladu z načeli NEB, ki je v Zasavje prinesla svež val idej in razvojnih priložnosti. Na dogodku, namenjenem povezovanju predstavnikov zasavskih občin in razvojnih organizacij, so udeleženci razmišljali o novih projektih, ki bi lahko na temeljih vrednost trajnostnosti, lepote in vključevanja izboljšali kakovost življenja v regiji in podprli ustvarjanje nove vrednosti v regiji.
Delavnica se je začela s predstavitvami organizacij in moderatorjev, ki v Sloveniji utiraj pot Novemu evropskemu Bauhausu. Zavod Iskriva je predstavil koncept Novega evropskega Bauhausa kot razvojni pristop, Center za kreativnost (CZK) je poudaril pomen povezovanja umetnosti, kulture in gospodarstva, Petra Marinko, prva certificirana NEB svetovalka iz Nontoxnikum pa je s svojimi izkušnjami pokazala, kako lahko NEB pristop spodbudi dolgoročne spremembe. V uvodu je direktorica RRA Zasavje Anja Šerc predstavila tudi priložnost za razvoj regenerativne razvojne vizije regije, ki združuje aktivnosti Sklada za pravični prehod nadgrajuje z NEB vrednotami in pristopom. Vzdušje je bilo prežeto z optimizmom, saj so se vse ideje prepletale okoli skupne želje po boljši prihodnosti Zasavja in prepričanjem, da regija lahko in mora prepoznati svoje razvojne priložnosti v sodelovanju.
Osrednji del delavnice je potekal v obliki dela v treh moderiranih omizjih, kjer so udeleženci lahko poglobljeno raziskovali konkretne razvojne možnosti in prejeli usmeritve za nadaljnje delo.
Prvo omizje se je osredotočalo na projekte za prijavo na nagrado NEB Boost for Small Municipalities (NEB spodbuda za male občine), ki je posebna pobuda Evropske unije, namenjena podpori manjšim občinam in lokalnim akterjem pri razvoju projektov, ki uresničujejo vrednote Novega evropskega Bauhausa – trajnostnost, lepoto in vključevanje. Cilj pobude je olajšati začetne faze razvoja teh projektov, premagati administrativne in finančne ovire ter zagotoviti večjo prepoznavnost lokalnih prizadevanj. Namen omizja je bil podpreti udeležence z nasveti in konkretnimi komentarji glede priprave prijav.
Drugo omizje je bilo osredotočeno na prepoznavanje potencialnih projektov in priložnosti v zasavski regiji za razvoj projektov po vrednotah in pristopu NEB. Udeleženci so skupaj raziskovali, kako NEB vrednote smiselno vključiti v obstoječe in nove projekte ter jih uresničevati skladno s pristopom NEB. Razpravljali so tudi o pridobivanju razvojnih sredstev in konkretnih možnostih financiranja takšnih projektov.
Poseben poudarek tretjega omizja pa je bil na širšem razumevanju koncepta, ki ne vključuje zgolj izboljšav v grajenem okolju, temveč tudi družbene, kulturne in gospodarske spremembe. Udeleženci so se strinjali, da je pri zasnovi projektov oz. razvojnih iniciativ ključno vprašanje kakšno vrednost si želimo ustvarjati v skupnosti – odnosi, identiteta prostora, naravno okolje. To je potem tudi podlaga za razvoj takšnih projektov, ki bodo podpirali in utrjevali skupne vrednote.
Delo v skupinah je vodilo do identifikacije projektov, ki bi lahko Zasavju prinesli pomemben razvojni zagon, hkrati pa je razkrilo nove regijske priložnosti, kot so razvoj ob reki Savi, širitev kolesarskih poti, izboljšanje turistične ponudbe ter vzpostavitev boljših rešitev na področju mobilnosti. Udeleženci so opozorili na pomen povezovanja med občinami in izpostavili, da bo za uspešno uresničevanje razvojnih načrtov ključno nadaljnje krepitev kompetenc in povezovanje na regionalni ravni.
Ena izmed pomembnih tem razprave je bilo vprašanje, kakšno dodano vrednost si regija želi ustvariti v svoji skupnosti. V tem kontekstu so udeleženci poudarili pomen vrednot, ki jih zastopa NEB – trajnostnost, vključevanje in lepota – kot osnove za načrtovanje prihodnjih projektov. V ospredju je bila tudi ideja o prepoznavanju dobrih obstoječih praks v regiji ter njihovi nadgradnji s pomočjo NEB pristopa.
Delavnica je znova potrdila potencial Zasavja kot pilotne regije NEB, ki lahko s skupnimi močmi postane vzor regenerativnega razvoja v Sloveniji.
.png)
Aktivnosti Centra za pravični prehod Zasavja so v celoti financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.
Delavnica se je začela s predstavitvami organizacij in moderatorjev, ki v Sloveniji utiraj pot Novemu evropskemu Bauhausu. Zavod Iskriva je predstavil koncept Novega evropskega Bauhausa kot razvojni pristop, Center za kreativnost (CZK) je poudaril pomen povezovanja umetnosti, kulture in gospodarstva, Petra Marinko, prva certificirana NEB svetovalka iz Nontoxnikum pa je s svojimi izkušnjami pokazala, kako lahko NEB pristop spodbudi dolgoročne spremembe. V uvodu je direktorica RRA Zasavje Anja Šerc predstavila tudi priložnost za razvoj regenerativne razvojne vizije regije, ki združuje aktivnosti Sklada za pravični prehod nadgrajuje z NEB vrednotami in pristopom. Vzdušje je bilo prežeto z optimizmom, saj so se vse ideje prepletale okoli skupne želje po boljši prihodnosti Zasavja in prepričanjem, da regija lahko in mora prepoznati svoje razvojne priložnosti v sodelovanju.
Osrednji del delavnice je potekal v obliki dela v treh moderiranih omizjih, kjer so udeleženci lahko poglobljeno raziskovali konkretne razvojne možnosti in prejeli usmeritve za nadaljnje delo.
Prvo omizje se je osredotočalo na projekte za prijavo na nagrado NEB Boost for Small Municipalities (NEB spodbuda za male občine), ki je posebna pobuda Evropske unije, namenjena podpori manjšim občinam in lokalnim akterjem pri razvoju projektov, ki uresničujejo vrednote Novega evropskega Bauhausa – trajnostnost, lepoto in vključevanje. Cilj pobude je olajšati začetne faze razvoja teh projektov, premagati administrativne in finančne ovire ter zagotoviti večjo prepoznavnost lokalnih prizadevanj. Namen omizja je bil podpreti udeležence z nasveti in konkretnimi komentarji glede priprave prijav.
Drugo omizje je bilo osredotočeno na prepoznavanje potencialnih projektov in priložnosti v zasavski regiji za razvoj projektov po vrednotah in pristopu NEB. Udeleženci so skupaj raziskovali, kako NEB vrednote smiselno vključiti v obstoječe in nove projekte ter jih uresničevati skladno s pristopom NEB. Razpravljali so tudi o pridobivanju razvojnih sredstev in konkretnih možnostih financiranja takšnih projektov.
Poseben poudarek tretjega omizja pa je bil na širšem razumevanju koncepta, ki ne vključuje zgolj izboljšav v grajenem okolju, temveč tudi družbene, kulturne in gospodarske spremembe. Udeleženci so se strinjali, da je pri zasnovi projektov oz. razvojnih iniciativ ključno vprašanje kakšno vrednost si želimo ustvarjati v skupnosti – odnosi, identiteta prostora, naravno okolje. To je potem tudi podlaga za razvoj takšnih projektov, ki bodo podpirali in utrjevali skupne vrednote.
Delo v skupinah je vodilo do identifikacije projektov, ki bi lahko Zasavju prinesli pomemben razvojni zagon, hkrati pa je razkrilo nove regijske priložnosti, kot so razvoj ob reki Savi, širitev kolesarskih poti, izboljšanje turistične ponudbe ter vzpostavitev boljših rešitev na področju mobilnosti. Udeleženci so opozorili na pomen povezovanja med občinami in izpostavili, da bo za uspešno uresničevanje razvojnih načrtov ključno nadaljnje krepitev kompetenc in povezovanje na regionalni ravni.
Ena izmed pomembnih tem razprave je bilo vprašanje, kakšno dodano vrednost si regija želi ustvariti v svoji skupnosti. V tem kontekstu so udeleženci poudarili pomen vrednot, ki jih zastopa NEB – trajnostnost, vključevanje in lepota – kot osnove za načrtovanje prihodnjih projektov. V ospredju je bila tudi ideja o prepoznavanju dobrih obstoječih praks v regiji ter njihovi nadgradnji s pomočjo NEB pristopa.
Delavnica je znova potrdila potencial Zasavja kot pilotne regije NEB, ki lahko s skupnimi močmi postane vzor regenerativnega razvoja v Sloveniji.
Aktivnosti Centra za pravični prehod Zasavja so v celoti financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.
